Wp/sma/.se.
.se lea Gïerege Svöörjes.


Wp/sma/Absjasia.
Absjasia lea laante daennie kontinentesne: Asia.


Wp/sma/Auren tjïelte.
Auren tjïelte lea tjïelte Møre jïh Romsdaelien fylhkesne Nøørjesne.


Wp/sma/Avesta tjïelte.
Avesta tjïelte lea akte tjïelte Svöörje.


Wp/sma/Belgia.
Belgia lea laante Europasne. Dïhte govled Europan Ektiedimmiese.


Wp/sma/Benazir Bhutto.
Benazir Bhutto (21. ruffie 1953 - 27. goeve 2007) lij Pakistani politihkere.


Wp/sma/Borlänge tjïelte.
Borlänge tjïelte lea akte tjïelte Svöörje.


Wp/sma/Branäs.
Branäs lea treavkalutnije sïjse Värmlaante leene.


Wp/sma/Eajra.
Eajra (sveerjen: "Idre") lea sijjie Dalarnese.


Wp/sma/Europan Ektiedimmie.
Europan Ektiedimmie (EE) lea politihke ektiebarkoe gaskese 27 Europan laanteh.


Wp/sma/Eurovision Laavloehïeje.
Eurovision Laavloehïeje jallh Eurovision Song Contest lea akte laavloe-gaahtjeme.


Wp/sma/Evroe.
Evroe ("Euro, €") lea Europa beetnegh.


Wp/sma/Evroedajve.
Evroedajve lea nomme ihke dajve goh Evroe nuhtjie sïjse.


Wp/sma/Falu tjïelte.
Falu tjïelte lea akte tjïelte Svöörje.


Wp/sma/Gagnef tjïelte.
Gagnef tjïelte lea akte tjïelte Svöörje.


Wp/sma/Georgia.
Georgia lea laante daennie kontinentesne: Asia.


Wp/sma/Greeklaante.
Greeklaante lea laante Europesne. Dan laanten åejviestaare lea Aten. Greeklaantesne leah 1200-6000 såålh. Stööremes sååle lea Kreta.


Wp/sma/Guam.
Guam lea laante daennie kontinentesne: Oseaania.


Wp/sma/Harald V.
Harald V lea Nöörjen gånka.


Wp/sma/Helsinki.
Helsinki lea Soemen åejviestaare jïh laanten stööremes staare.


Wp/sma/Hovrengaellies.
Hovrengaellies () lea raejrien jupmele Saemien båeries jaahkosne.


Wp/sma/Ja, vi elsker dette landet.
Ja, vi elsker dette landet lea Nöörjen nasjovnelaavloe.


Wp/sma/Jens Stoltenberg.
Jens Stoltenberg lea Nöörjen staateministere.


Wp/sma/Junior Eurovision Laavloehïeje 2007.
lea 5 Junior Eurovision Laavloehïeje.


Wp/sma/Jïemhten leene.
Jïemhten leene (svïensken gïele "Jämtlands län") lea svïensken leene. Jïemhten leenesne 126 000 allmetje årroeminie, jïjnjemes Staaren tjïeltesne.


Wp/sma/Karlshamna tjïelte.
Karlshamna tjïelte lea akte tjïelte Svöörjesne.


Wp/sma/Karlskrona tjïelte.
Karlskrona tjïelte lea akte tjïelte Svöörje.


Wp/sma/Karlstad.
Karlstad lea staare Värmlaante, Svöörje. Karlstad lea residensestaare ihke Väärmlaante leene jih stiftestaare ihke Karlstad stifte. Karlstad lea 18 stoere sijjie sïjse Svöörje.
Histovrije.
Karlstad maadthlaake 1584 mestie Karl IX. 2. snjaltje 1865 gusnie dïhte stoere dålle sïjse Karlstad. Karlstad lea beagkoes männgan 1200-taale goh "Tingvalla".


Wp/sma/Kreta.
Kreta lea Greeklanten stööremes sååle. Desnie 634.930 almetjh årroeminie.


Wp/sma/Kunglinga biblioteket.
Sveerjen naasjonegärjagåetie.
Sveerjen naasjovnegärjagåetie daaroen gååhtjoen Gångkan gärjagåetie (Kungliga biblioteket). Gärjagåetie tjööngkie jih vaarjelie gaajhkide tjuajah, guvvieh jih trygksovveme aamhtesh mah Sveerje olkese vaadta.
Gärjagåetien tjåanghkoeh gaajhkesidie gaahpene, mohte barkeme eeremes goerehtäjjide bööremes sjidtieh. Dah aamhtsh dennie sveerejen tjåanghkojste ij åadtjoeh dejtie gåatan löönedh, tjuerieh dennie gärjagåetesne tjahkasjidh goerehtidh jih lohkedh.
Jienebh dejstie aamhtesidie jeatjh-ligkie buvresne/våarhkosne vöörhkeme, daanåvteste tjuara dejtie åvtelen dängkodh.
Tjåanghkoeh.
Gärjagåetien tjåanghkosne bijre 20 miljovnh aamhtese gååvnesie. Ij barre gärjah desnie gååvnesh, jeatja aaj, goh afisjh, guvvieh, gietetjaaleldahkh, jih jeatja trygkesovveme aamhtesh. Dihte audivisuella tjåanghkoeh dah leah jienebh ean 7 miljovnh spealadimmie täjmoeh.
Gärjagåetie dejtie almetjivåarhkoem vaarjele, eeremes leah Astrid Lindgren, August Strindberg jih Dag Hammarsköld.
Diedteseedteme.
Naemhtie lea daaletje diedteseedtemelaake, dah mah trygkesovveme aamhtesh buakteme mah edtja Sveerjesne joekedidh, dellie tjuerieh aktem dejstie trygkesovveme tjaalegem dan Naasjovnegärjagåatan seedtedh, jih aaj jeatjide govhte Goerehtäjjaj-gärjagåetide seedtedh. Dah mah musijkem, filmem, teevem jallh radijovem buakteme, dah tjuerieh seammaligkie dejtie guelmide dan gärjagåatan seedtedh. Mohte muvhtene barre naan seedtegijstie daarpesjieh.
Kanslijeöörnegen laake eelkiji jaepien 1661, dellie laake Sveerjesne sjidti gaajhkesh gärjatrygksovveme-barkijh edtjin göökte vuesiehtimmieh fierhten tjaalegijstie maam lin trygkesovveme, aktem dejstie edtji Rijhkevåarhkoe utnedh jih dihte mubpie Naasjonegärjagåetie.
Laaken laavenasse sjidti dejtie almetjiåssjalommoelearoem eeremes vuartesjidh, ean dejtie byjjes-paehperide vaarjelidh dej båetijebeajjide.
Gärjagåetiej-ektiedimmiebarkoe.
Naasjovnegärjagåetie diedtem åtna dam bievnesjhem, dejtie jyllebe ööhpehtämmaj jih goerehtäjjide vedtedh. Reeremen mietie naemhtie sjädta dam jarnge liseenselatjkoem buektedh guktie edtja buerebe dej daatabaasiej mietie sjiehtesjadtedh.
Gärjagåetie edtja ektiedimmiem öörnedh guktie naakene maehtemes jih daajroes dåehkieh dej gyhtjelassigyjmie jih gärjagåetievearetenen bijre barkedh.
Vuesiehtimmien gaavhtan: digitaaliseringe, sjiehtelesöörnegen mietie jih dam ektiedimmie gärjam Libris.
Ööhpehtimmiem öörnede jih aaj gärjagåetieektiedimmiem dåarjede.
Reereme.
Nasjovneegärjagåetie lea akte staaten reereme mah ööhpedimmie-departementen nuala tjåådtje.
Goerehtimmiejgärjagåetie.
Nasjovnegärjagåetie lea aaj dagkeri humanistiske goerehtimmiejgärja-gåetie, mah goerehtäjjaj-tjaalaldahkh gellie gielide maam åestieh.
Minneme.
Naasjovnegärjagåetie Humlegåetie Stuehkesne lea. Gärjagåetie gaajhkide almetjide rihpeldahkesne lea. dah mah båarasåbpoe 18 jaepieh dah tjuerieh kåerhtine vuesiehtidh man båeries leah, dellie maehtieh aamhtesidie dejstie tjåanghkoejste dängkodh.
Sjiere njoelkedassh gååvnesie dejtie almetjidie mah eah Sveerjesne veasoeh jallh eah dam sveerjen almetjinommerem utnieh.


Wp/sma/Leonardo da Vinci.
Leonardo di ser Piero da Vinci (15. voerhtje 1452 - 2. suehpede 1519) lij Italian Tjiehpiedäjja.


Wp/sma/Luvlieluspie.
Luvlieluspie (sveerjen: "Östersund") lea staare Jämtland. Luvlieluspie lea Sveerjese 24. stoerre starre meatan 42 621 almetjh (2006).


Wp/sma/Mussere.
Mussere ("Mosjøen") lea staare Vaapsten tjïeltesne, Nöörjesne. Staaren stööremes barkoesijjie lea Alcoa. Mussierisnie skïemtjegåetie, sïelkedahke, girtiesijjie jïh ruevtieraajroe-stasjovne. Staaresne aaj jïjnjh prïhtjhgåetieh jïh bovrh.


Wp/sma/Nöörje.
Nöörje lea laante Europasne. Nöörjen åejviestaare lea Oslove. Nöörjesne govledh Svalbard, Bjørnøya jïh Jan Mayen.


Wp/sma/Olofströma tjïelte.
Olofströma tjïelte lea akte tjïelte Svöörje.


Wp/sma/Prïhtjhgåetie.
Prïhtjhgåetie (franskegïele: "Café") lea onne beapmoesijjie. Prïhtjhgåetesne maahta prïhtjegem åestedh.


Wp/sma/Roessje.
Roessje jallh Russlaante (roessjen: Росси́я, "Rossija"), maaje Roessjen federasjovne (Росси́йская Федера́ция, "Rossijskaja Federatsija"), lea laante Asiasne jih Europasne.


Wp/sma/Ronneby tjïelte.
Ronneby tjïelte lea akte tjïelte Sveerjesne.


Wp/sma/Saemien saevege.
Saemien saevege lea saevege ihke dïhte Saemien almetjh. Dïhte skaepede 1986 sïjse Luvlieluspie.


Wp/sma/Soeme.
Soeme (jallh "Såevmie") lea laante Europesne.


Wp/sma/Stirling.
Stirling ("jallh Sruighlea gaeliengïelen") lea starre båeries Skotlaantesne. 33,710 almetjeh desnie orriedieh. Slåahte Stirlingesne gååvnese. Slåahten nomme lea Stirling Castle. Alexander I Stirlingin slåahtem tseegki. Mary, drööhnege Skotlaanten, dagkoe årroeji. 1800-1964 dåaroje Skotlantin (the War Office) slåahtem utni.


Wp/sma/Sölvesborga tjïelte.
Sölvesborga tjïelte lea akte tjïelte Svöörje.


Wp/sma/Torreluspiesååle almetjh.
Torreluspiesååle almetjh lea aalkoe-almetjh sïjse Torreluspie goh lea lehkie Austraalia. Dïhte lea Melanesien goh lea slïehkte meatan Austraalian aalkoe-almetjh. Dïhte gååvnese medtie 6 800 Torreluspiesååle almetjh.


Wp/sma/Treavkalutnije.
Treavkalutnije lea maasjijna goh saehtedh tjoejkedh jih lopmefealloe bäjjese treavkadeava.


Wp/sma/Uetersen.
Uetersen lea staare Tyskland, om lag 30 km nordvest for byen Hamburg.


Wp/sma/Vaapsten tjïelte.
Vaapste lea tjïelte Nordlaanten fylhkesne, Nöörjesne. Tjïelten stööremes staare lea Mussere.


Wp/sma/Vulle Tjååtsele.
Vulle Tjååtsele "(Donald Duck)" lea guvvede figuvrre.


Wp/sma/Väärmlaante leene.
Värmlaante leene lea leene Svöörje.


Wp/sma/Våhkoe.
Våhkoe (jïllh "vahka") lea tjijhtje biejjiej baelie. Våhkoen biejjieh leah måanta, dæjsta, gaskevåhkoe, duarsta, bearjadahke, laavadahke jïh aejlege.


Wp/sma/Wikimedia Incubator.
Wikimedia Incubator lea prosjekte ihke pryövoe orre Wikïmeedia prosjekteh.


Wp/sma/Wikïpedije.
Wikïpedije (englien: "Wikipedia", IPA: /ˌvɪkɨˈpeːdijə/) lea gaskeviermie ensyklopedije.


Wp/sma/Åarjelsaemien gïele.
Åarjelsaemie lea saemien gïele. Dïhte lea stoere joekehts gaskesne Åarjelsaemien jih dah jeatjebh saemien gïele. Åarjelsaemien soptseste sïjse sjisjnjie Skandinaavia, åarjetje Polaargievlie. Dïhte gååvnese medtie 500 goh soptseste åarjelsaemien. Dïhte åarjelsaemien tjaelemevuekie skaepede 1974.
Eatnemelearoen heesedh.
Åarjelsaemien soptseste jeenjebe sïjse Vualtjere, Jämtlaante, Härjedaalen jih Iidre sïjse Sveerje, jih Aaborte jih Vefsen, åarjetje gåajkoe Eengerdaelie. Åarjelsaemien åtna eannan Mubpie vaarhkadåaroe soptseste raajan Rendaelie.
Tjaelemevuekie.
Dïhte Åarjelsaemien tjaelemevuekie skaepede 1974.