PSA tani jek rateskiri proba so khuvela ko okola dikhljariba keda dikhela pes i prostata.
Manušeske kerela pes PSA probe keda isi pharipa e mutribaja, keda manušeske mutrela pe but hem e mutereskoro zoralipe nane sar obično tegani o doktori šaj te kerel šuba kaj odova šaj te ovel tari prostata.
Manuš šaj te mukhel probe bašo PSA te osetindža o doktori keda dikhljarela i prostata kaj isi disave promene (javerobiba), akala promene šaj te keren pharipa hem nasvalipa e manušeske.
But i važno te džanel pe kaj keda bajrola e PSA-skoro vrednost na značinela kaj manuše isi prostata rako. Odova tano kaj o PSA-skoro vrednost bajrola hari kotar o javera razlogija (soskipa).
Hem keda manuše isi normalno vrednostia tegani da manuš našti phenela kaj manuše našti te na ovel prostata rako. O rezultati mora te proceninel pes taro e manušeskere pharipa hem hem so sikavena o javera dikhljariba.
Te isi jekhe manuše duj ja pale poviše muršane manuša tari paše familija so isi olen prostata rako, tegani ovela pobaro riziko te ovel odole manuše odova nasvalipa. Ko asavke slučaja manušeske preporučinela pe te kerel redovna PSA probe kotar o 40-50 berš dži ko 70 berš
O PSA merinela pes hem keda kerela pes o sastljaribe tari prostata rako. Te pomožinela o sastljaribe tegani perela o PSA-skoro vrednost.
O Šukar hem o bilačhe buča keda kerela pe PSA proba
O PSA probe na kerena pes ki jek obično sastipaskiri kontrola kaj te šaj te dikhen o murša rano dali isi olen disavi forma kotar prostata rako. Odova tano odoleske so nane uvek šukar keda manuš arakhela ko jek rano stadiumi i prostata rako hem te probinel pe sastljaribaja. Odoleske so o asavko sastljaribe šaj te del protivdejstvo (bimanglo keribe) ko murša ko primer impotencija hem inkontinencija (našavibe i kontrola bašo mutribe hem džajbe avripeste), tari javer starna i prostata šaj na ka bajrol odoborom but so šaj te kerel disave bare nasvalipa.
Jek rakoskoro tumori ki prostata šaj ja te bajrol but pohari bizo te kerel disave bare problemija ja pale šaj te bajrol sigate hem te buvljarel pes sigate ko javera kotora kotar o telo. Ko jek but rano stadiumi manuš našti ulavel akala duj rakoskere forme, odoleske isi riziko keda manuš kerela disavo sastljaribe bašo jek rakoskiri forma kori so na značinela kaj e manuše ka ovel disave problemija ko plo dživdipe taro odova.
But murša pale mangena te keren i kontrola kaj te šaj te dikhen dali isi olen prostata rako. Angleder manuš te kerel jek asavki proba bašo PSA šukar i manuš angleder odova te informirinel pes poviše bašo o šukar hem bilačhe buča bašo sastljaribe o tumori ki jek but rano faza. Palo odova te manglja manuš te diskutirinel poviše bašo e doktorea tegani manuš poručinela jek vreme ki pli ambolanta ja pale ke bučakiri ambolanta.
Soj o PSA hem kori isi odova?
O čhindo lafi PSA avela kotar o anav prostata specifikt antigen. Odova tano jek proteini so kerela pe ki prostatakiri žlezda kova so ikljola e spermaja keda manuše isi seksualikano čučaribe hem odova kerela te šaj o spermija te phiren pošukar.
O PSA obično nane but, odova isi hem ko rat, hem odova tano i količina so merinela pe ko PSA brobe. Osim kotar o rako isi obično hem javera promene ki prostata so kerela i PSA količina te ovel pobari ko rat. Ko primer šaj o šukar prostatakoro bajrojbe hem i inflamacija ki prostatakiri žlezda te keren o proteini prostatit te thavdel poviše PSA kotar i prostata ko rat.
Ko disave murša so poviše nakhena o berša olengoro PSA količina ovela pobari odoleske hem ovela pobari i prostatakiri žlezda.
I najbari količina PSA ko rat tani phanli e razno proteinencar. Ama isi isto tikni količina soj phravdi, biphanli PSA. Keda isi javera razlogija bašo normalno bajrojbe o PSA osim kotar o rako, tegani isi poviše biphanlo PSA ko rat. Odova šaj te del jek haljovkeribe e doktoreske sar terdžola i relacija maškar o phanlo hem biphanlo PSA
Sar lena pe o probe?
O probe obično lena pe kotar i musik jekhe sane suvjaja so posavela pe ki jek ratesoro damari, jek vena. Odoleske baåi akaja proba vakerela pes venakiri proba.
Akaja proba šaj kerela pe bilo savo vreme. Angleder te kerel pes odova manuš trebela te bešel 15 minutija. Na trebela te kerel pe javera pripreme.
Te kerdža pes jek hirurgikani buti ki prostata tegani bajrola o PSA vrednost. Tegani manuš trebela te adžikerel 10 dive kaj te šaj te sikavel pes jek čačo rezultai kotar o PSA vrednost. O doktori te šaj te osetinel i prostata tegani na uticinela pes upro PSA-koro vrednost.
Keda avela o odgovor?
I proba bičhalela pe ko nasvalokereskiri laboratorija kori so analizirinela pe. Manuš šaj phanela ple lafija e doktorea keda hem sar te džanel pe bašo e probakoro rezultati. E doktoreske obično avela o odgovor jekhe ja pale duje divenge
Sar tumačinela pe e probakoro odgovor?
Jekhe probakoro odgovor mora uvek te sporedinel pe e pharipancar so isi e manuše hem so sikavena o javera dikhljariba.
O PSA vredonst ko rat nane isto ko sa o murš hem maškar o murša so nane olen pharipa e prostataja. Kaj te šaj o doktori te usporedinel disoja e probakoro odgovor tegani trebela te koristinen pe sar so phenela pes olenge referentikane vrednostija. Bašo PSA obično ked o vrednost upreder o 3 mikrogramija ko jek litro računinela pe kaj o vrednost barilo.
Učo vrednost, taro so zavisinela odova?
Komaj jek kotar deš murša soj ko maškaruneberša isi olen po učo PSA vrednost. Jek obično soskipa bašo lokho po učo vrednost tano šukar prostatakoro bajrojbe.
Po uče vrednostia šaj te ovel manuša hem keda isi džikas prostatakiri inflamacija, kaske so vakerela pe hronično prostatiti.
Jek obično mutribaskere kanalengiri infekcija šaj te del jek zoralo PSA bajrojbe ama kova nakhela. Keda manuš taro disavo soskipe našti te mutrel sar so trebela hem našti te čučarel e mutribaskiri bešika, tegani šaj te oveel jek momentalno bajrobe PSA-skoro vrednost.
O pobare vrednostia šaj te zavisinen kaj manuše isi prostatakoro rako. Okolende kaste so isi pobaro vrednost PSA ki jek tretina olendar arakhela pe rako. I relacija maškar o biphanlo hem phanlo PSA šaj dela e doktoreske haljovkeriba te šaj te ulavel o šukar prostata pharipe kotar o prostata rako.
Taro okola so testirinena pes poviše berša, jek kotar o štar isi olen PSA vrednost so čhivela olen te dikhljaren pes ponodori.
Jek rezultati kotar PSA proba te sikavela poučo vrednost, tegani o doktori kerela panda jek dikhljariba ultrazvukoja (ultrašunibaja) hem žlezdengere probaja kotar i prostata. O doktori te arakhlja rako tegani šaj te sastljarel pe manuš operaciaja, zračibaja ja pale sastljaribaja hormonencar.
Harne vrednostia, taro so šaj te zavisinel odova?
O harne vrednostia vakerena kaj manuše nane prostata rako, mada samo jekhe PSA probaja manuš našti te ovel skroz sigurno ko odova.
Manuš te ikaldža i prostata jekhe operaciaja tegani perela o PSA vrednost odoborom tele so manuš pharo šaj te merinel. Jek harno PSA vrednost znači šaj te koristinel pe sar jek nišani kaj i operacija sine uspešno hem efektivno. Hem ko javera duj sastljaribaskere metodija o zračibe hem o sastljaribe hormonencar, keda perela o PSA vrednost othe da tano jek nišani kaj o sastljaribe funkcinirinela šukar.
