Pripremin (lačhaker) tlo džajbe ko doktori – deš tipsia
Förbered ditt läkarbesök – tio tips

Keda ka rode arakhiba tegani tu korkori ka birine ki savoi ambolanta ka dža. Tu šaj te birine ambolanta ki sa i phuv bizo razlika kori sian registririmo

Tu šaj te rode arakhadžie ko primarno arakhiba, ko primer ko ambolante, hem ko phravdo specializirimo arakhiba, ko primer ko čhavengere ambolante. Bašo specializirimo arakhiba ka trebel tuke uput (bičhalin).

Te birindžan jek nevi ambolanta ja pale jek nevi specijalno klinika, šaj o personali te našti te dikhen tle aktija/žurnalia tari tlo purano arakhibadejdžija. Te mangljan tlo nevo arakhibadejdžija te šaj te dikhel tle purane aktija, tegani tu mora te odobrine odova. Vaker tle neve arakhibadejdžiaja sar džala odoja buti.

Ki arakhibaskiri garancia terdžola kobor but šaj te adžikere kaj te šaj te ovel tut kontakti e arakhibaja. Te birindžan arakhiba ko jek javer landsting tegani na važinela i arakhibaskiri garancia.

Keda sian ko doktori tegani i važno te haljove so vakerela pe hem so značinela odova. O arakhibaskoro personali isi olen dužnost te keren tuke i informacija te ovel haljovdi, ko primer keda ka lel pe o iljačia. Odova soj najvažno šaj te rode olendar te pišinen tuke ko ljil. Tu šaj hem te rode te del pe tuke jek nevo datum te arakhe tut e arakhibaskere personalea kaj te šaj te odgovorinen ko tle pučiba.

Sa i informacia ka ovel kerdi te pasujnel tuke. Tej tuke pharo te haljove ja pale te vakere i švedikani čhib, tegani šaj te rode tumači. Odova važinela hem te isi tut šunibaskoro pharipa, dikhibaskoro pharipa ja pale te sian kašuko hem korolo. Keda kontaktirinea disave klinika tegani phen olenge kaj trebela tuke tumači keda ka dža odori.

Hem e čhaven isi pravo te učestvinen ko plo arakhaiba. Nane disavi beršengiri granica keda jek čhavo šaj te odlučinel baši pli arakhibaskiri situacia, odova zavisinela kotar e čhaveskoro resljojbe hem sastipaskiri situacia.

Te našti ljiljan informacia, ko primer odoleske so isi tut demencia, tegani o arakhibaskoro personali ka del odova e pašutne manušenge.

Angleder te dža ko dikhljariba ka ovel šukar te pripremine tut hem te misline so mangea te vakere hem te odgovorinel pe tuke ko pučiba. Vaker e doktoreske so očekujnea tari tli poseta hem te isi diso specialno so sekirinela tut. Pišin ko lil tle pučiba kaj te šaj te setine tut polokhe. Tu šaj hem te zamoline javeren te pišinel tuke odova. Ake disave predlogia so šaj te pišine:

• Save pharipa isi tut.
• Keda lile te oven o pharipa hem soj odova so kerela odova te osetinel pe but ja pale hari.
• E iljačengiri lista so lea, hem okola soj bizi recepta hem naturalna iljačija.
• Te isi tut ja pale te sine tut baro nasvalipa.

Jek javer šukar čhani te setine tut i te kere jek diveskoro ljil bašo tle pharipa. Tu šaj ko primer te pišine ko save situacie isi tut pharipa, sar osetinena pe hem kote isi tut dukh.

Tut isi pravo te vakere so tu mislinea bašo tlo arakhiba hem te odlučine sar odova ka kerel pe. Ama kaj te šaj te učestvine tuke ka del pe jek specialno informacia soj kerdi tuke bašo akala buča:

• Tli sastipaskiri situacia.
• Save dikhljaribaskere metodia, arakhiba hem sastljariba isi.
• Save rizikia hem bimangle efektia isi ko disave dikhljariba hem sastljariba.
• Keda šaj te očekujne arakhiba.
• Sar dičhola o očekujmo arakhiba ja sastljariba.
• Paledikhiba, mangel te phenel pe savo arakhiba hem dikhiba ka trebel tuke palo odova.
• So šaj te kere korkori te na pere nasvalo ja pale te dukhave tut.
• Te isi tut funkciniribaskoro čhinaviba, tegani ka del pe tuke informacija save dumodejbaskere buča isi.

Keda dela pe tuke jek diagnoza, obično isi načinia (čhania) bašo dikhljariba hem sastljariba. Disavo var isi buteder načinia bašo dikhljariba hem sasljariba. Tegani isi tut pravo baši odoja informacia hem te birine sar mangea te ove dikhljardo hem sastljardo.

Tu korkori odlučinea dali ka le jek dikhljaribe ja pale sastljariba ja pale na.

Sar pacienti tu našti te čive e arakhibaskere personale te keren buča soj tane protiv naučno hem so nane olen probimo iskustvo. E arakhibaskoro personali nane dužno te pomožinen tu ko sastljariba e alternativno iljačencar.

Šaj te phenel pe kaj tut isi pravo te phene na bašo o arakhibe so nudinela pe tuke. Izuzetko tano o zoraja arakhiba ki psihiatria hem keda i ko pučiba okola nasvalipa kaske so vakerela pe generalno zarazna nasvalipa, ko primer: SIDA koja so regulirinela pe ko zakoni bašo zarzno nasvalipa.

O pašutne manuša nane olen pravo te odlučinen savo arakhiba ka del pe tuke. Tu korkori te našti te vakere so tu mangea, tegani o arakhibaskoro personali šaj pučena tle pašutnen dali ola džanena so tu mangea.

Disavo var šaj te ovel šukar te ovel tut jek pašutno tuja keda avea ko arakhiba. Ov ja pale oj šaj te del tut dumo te setine tut so vakerdža pe ja pale te del tut gajreti. Ama tu sian odova so odlučinea so tle pašutne šaj te džanen. E garavibaskoro dužnost hem sekretesi kerela tle pašutne te šaj te len informacija keda ola tane tuja ki poseta, ama tu šaj te vakere e personaleske kaj ola šaj te den informacija tle pašutnenge. Obično o personli pučela kaske ola šaj te mukhen o podatke.

Te isi tut pohari taro 18 berš hem te rodea arakhiba, obično o kherutne manuša na džanena bašo odova. Ola na kontaktirinena pe ko primer tu te

• džaja ki ternengiri ambolanta
• dikhea tut disave koratorea
• lea dumodejbe te arakhe tut taro khamnipa
• kerea testia bašo genitalengere nasvalipa.

Ola na mora te džanen ni kaj geljan ki ambolanta te rode arakhiba. Odova so odlučinela dali o bare manuša ka kontaktirinen pe tano: bašo so rodea dumodejbe, kobor berš isi tut hem kobor reslo sian. Te na mangljan te oven kontaktirime tli daj-dad, tegani vaker e doktoreske . Tu šaj te čitine (drabare) buteder bašo garavibaskoro dužnost hem sekretesi ko UMO.se.

Keda i ko pučiba o tikne čhave tegani o staritelia odlučinena dali ka mukhen pe o podatkija ja pale na. Ama so pobaro hem poreslo o čhavo ovela tegani o čhavo poviše šaj te odlučinel dali o personali ka mukhel o podatke hem kaske šaj te mukhen pe.

Tu trebela te džane keda hem kas ka kontaktirine kaj te šaj te le o odgovoria taro laboratorie hem taro dikhljariba. Tu trebela te džane hem kas ka kontaktirine te ulo tuke panda bilačhe.

Te sine tut arakhiba ko nasvalengoro kher, tegani trebela tu hem o personali te keren jek arakhibaskoro plani angleder te mukhen tut odothar.

Te isi tut but kontaktija ko sastipaskoro hem nasvalipaskoro arakhiba, tegani šaj te zamoline olen te del pe tuke jek zoralo arakhibaskoro kontakti. Tegani ov ja oj ka del tut dumo pošukar tle kontaktencar.

Te isi tut jek seriozno nasvalipa, jek specijalno nasvalipa ja pale povreda, tegani šaj te del pe tuke jek nevo medicikano procenibe taro javer doktori, oleske vakerela pe second opinion. Ov šaj te del tut dumo ko primer te sian nasigurno savo sastljaribe pasujnela tuke najšukar. Te rode nevo medicikano procenibe na značinela kaj tu sian nazadovolno tarot le doktoreskoro procenibe.

Tu šaj te rode doktori ki sa i phuv so ka kerel tuke nevo medicikano procenibe. Puč tle doktore te mangljan te džane poviše bašo akava.

Te na sian zadovolno taro arakhibe so dindža pe tuke ja pale tle pašutneske, ka ovel šukar te vakere so tu mislinea bašo odova. Odolea tu dea tlo doprinos te ovel o arakhiba pošukar.

Angleder sa ka ovel šukar te kontaktirine odole doktore ja personale so dikhljardža tut ja pale so dindža tut sastljariba. Tu šaj te kontaktirine hem e butikeribaskere šefe bašo odova odelenje (kotoripa) kori so dindža pe tuke arakhiba. Odova odelenje tegani ka istražinen soj odova so ulo hem ka vakeren tuke so ola ka keren kaj te na ovel pale asavko diso.

Tu šaj hem te kontaktirine e Pacientikane komisija kaj te del pe tuke dumodejbe tle pučibencar. Sakone landstinge trebela te ovel jek pacientikani komisija ja pale pacientikano ombudsmani so ka del dumo. I pacientikani komisija hem o pacientikano ombudsmani lela zamerke, rojba, ama nane olen zoralipa te odlučinen dali o arakhibaskoro personali kerdža greška. Hem o pacientikane organizacije šaj te dendumo disavo var (disavo puti) sar kerela pe buti e slučaeja keda i ko pučibe o rovin (žalba).

Tu te osetinea kaj uljan diskriminirimo ko arakhiba tu šaj odova te prijavine ko diskriminiribaskoro ombudsmani, DO.

Te uljan khuvdo ( povredimo) ko arakhiba ja pale te doživindžan disave slabostija ko pacientikano siguribe, tu šaj odova te prijavine ki Inspekcija bašo arakhiba hem dikhiba (IVO, Inspektionen för vård och omsorg). Ola dikhena angleder o sa soj odova so ulo greška hem soske, kaj te na ovel pale asavko diso.