O čhave so ovena šudarde ola obično o prvo divesa ovena omalaksime, čhinde, mazumija hem rovavne. Olengere nakha ovena phanle ja pale o nakh thavdela hem ola šaj te oven holjame hem te dukhal olen o kerlo ja pale te dukhan olen o kana. Šaj te ovel olen hem hari khujnibe hem disavo puti jag.
Ko početko o nakheskoro thavdipe tano bistro, palo disave divesa ov ovela pothulo hem žuto ja pale zeleno.
Odola tane o prvo šudardipaskere divesa soj najphare e čhaveske/čhajake. Palo jek ja duj kurke obično o šudardipe nakhela korkori pestar. O razlog bašo obično šudardipa tano o virus, a protiv o virus nane nisave iljačija so šaj te keren o čhavo/čhaj te sasčol posigate.
O čahve so isi olen jag hem soj čhinde/umorno trebela te ačhon khere
O čhave so isi olen jag ja pale soj čhinde hem rovavne ola trebena te ačhon khere hem te odmorinen pes. But čhave trebela te ačhon khere hem o prvo dive soj bizo jag hem so na koristindža disavo iljači baši jag. Ola trebena te oven zorale kaj te šaj te oven ki angliškola/vrtič/zabavište ja ki škola.
Odmor trebela
Šukar i te del pe šaiša e čhaveske/čhajake te odmorinel pes, ama ne mora te pašljol ko kreveti. Obično o čhave korkori osetinena kobor ola šaj te oven ko pre.
Šaj te osetinel pe pošukar te dišinel pe te isi disave ekstra šeranda ko šero. Odova važinela angleder sa e pobare čhavenge so pašljona. E tikne čhaven manuš šaj ingarela olen ko čhaveingaribaskoro gono, ola šal ovena ki kuna ja pale ko kočako diveskoro..
E čhavenge ovela polokho te soven keda o šero olengoro pašljola ko diso učo. Manuš šaj te čhivel ekstra šeranda telo madraci kotar e šereskiri strana.
O hajbe so mangela pe te hal pe hem ekstra pijbe
Bute čhaven šaj te ovel poslabo apetiti nego obično. Tegani manuš šaj te del olen te han odova ola so mangena sar soj ko primer: grizi, jogurti ja sladoleti. Te isi e čhave/čhaja jag tegani šukar i te del pe ekstra te piel pe.
Keravdo londalopani ja pale nakheskoro sprej bašo phanlo nakh
Tej e čhavengoro nakh phanlo tegani manuš šaj te lel nakheskere kapke ja pale sprej keravde londalephajnea, odova phravela o nakh. Plus odova manuš ikalela o šuke lima polokhe. O keravdo londalopani šaj kinela pe ko apoteke. Manuš šaj te kerel asavko pani hem korkroi odolea so lela pe jek mililitri lon ko jek decilitri pani. Kaj te šaj te kapinel pe ko nakh tegani lela pe pamuko.
Ko pophare phanle nakha tegani dela pe e čhavenge phrajbaskere kapke ja pale phrajbaskoro sprej so tiknjarela o šuvljojbe ko nakh. Akala iljačija šaj kinena pe bizo recepta ki apoteka hem šaj koristinena pe buteder kotar deš dive bizo pauza. E nakheskere spreja hem e nakheskere kapke tane kerde sprema o berša, odova terdžola hem ki pakovka.
Jagakere iljačija bizo recepta
Keda isi manuše jag retko trebela te koristinel pe jagakere iljačija. But kotar o čhave ovela olen jag disave divesa bizo te značinel kaj tano diso ozbilno. Manuš šaj te del jagakere iljačija tej e čhaveske/čhajake but pharo tari jag, ko primer te osetinena dukh ko telo, tej rovavne, te na hana hem te na piena asar angleder, na sovena šukar ja pale tej lenge pharo te smirinen pes račate.
Manuš na trebela te del iljači e čhavenge soj potikne kotar šov masek bizo te kontaktirinel pe e ambolanta.
E čhavenge so isi olen poviše kotar trin masek isi iljači baši jag kori so isi paracetamol, ko primer Alvedon ja pale Panodil. Taro šov masek šaj dela pe e čhavenge Ipren ja pale Ibumetin, ola tane bizo recepta hem isi olen ibuprofeni. O iljačija tane ki pajnali/thavdutni forma ja pale sar kerpičija/čerpičija kori so i doza tani kerdi tikne čhavenge. E pobare čhavenge isi hem hapija. Dikh šukar so terdžola ke paketeskiri pakovka baši upotreba. Ma kombinirin razna iljačija. O čhave so isi olen pohari taro 18 berš na trebela te koristinen jagčhinavibaskoro iljači kori so isi acetilsalicilno kiselina ko primer ko primer o hapija Magnecyl, Treo ja pale Albyl.
Khujnibaskere iljačija bizo recepta
Khujnibaskere iljačija soj bizo recepta obično na pomožinena. Te khujnena o čhave tegani but i važno khujnibaja te ikalen o šlajmija hem te phravdžol e dišibaskoro kanali. O iljačija bašo čhinavibe o khujnibe kerena popharo e čhavenge te ikalen o šlajmija O iljačija so kovljarena o šlajmija na džanela pe točno olengoro efekti. Kaj te šaj te ločharel pe o khujniba manuš šaj ko than e iljačeske te del tato ja pale šudro pijbe. E čhavenge so isi olen pohari taro duj berša na sminela manuš te del olen khujnibaskoro iljači bizo te kontaktirinel pe prvo o doktori.
Sar manuš šaj te čhinavel i zaraza?
Kaj te šaj te čhinavel pe i zaraza šukar i te sikaven pe o čhave keda čhijnena te čhijnen ki pli baj ja pale te koristinen nakheskere ljila. Trebela te čhiven pe te thoven pumare vasta poviše puti ko dive. Probin te sikave e čhaven te na čhiven plo naj ko nakh ja pale ko jačha. Odoleske so o virus tano najviše ko odola thana hem othar buvljarela pes. I zaraza tiknola hem keda o čhave na khelena okolea soj tano šudardo. Mukh e čhaven te oven avri so poviše so šaj, hem ko jeven.
Ma bistre kaj o čhave so ovena čhivde te dišinen kori so piela/pušinela pe dohani – ola ovena polokhe šudarde.
Šaj ka trebel te kontaktirinel pe i ambolanta
Šukar i te ovel manuš pažlivo hem te dikhel sar osetinena pes o čhave. Te dikhlja manuš kaj o čhave tane umorna hem bizi sila hem našti te pien tegani mora manuš odma te kontaktirinel e ambolanta/klinika. Odova važinela hem keda e čhavenge i pharo te dišinen ja pale te isi olen khujnibe so ovela sa pološno, specijalno keda o khujnibe šundžola sar havlibe.
Te lela te thavdel disavo panjalipa taro kan tegani manuš trebela te kontaktirinel e ambolanta ja pale e dežurno, te šaj o čhavo te ovel dikhljardo.
Te isi e čhave dukh ko kan, hem na nakhela bišuštar sahatenge, tegani manuš trebela te kontaktirinel e ambolanta te šaj te ovel dikhljardo.
