Manuš platinela hembut 2200 krune ko berš
I zaštita kotar učokoštiba značinela kaj manuš šaj te platinel hembut 2200 krune ko berš. Bašo odova vakerela pe učokoštibaskoro periodi.
O učokoštibaskoro arakhiba važinela bašo okola iljačija so dela pe manušeske ki recepta hem so o TLV rešindža odova te ovel subvencirimo. Odova važinela hem bašo potrošna buča so dela pe manušeske ki jek adžahar anavjardi pomožibaskir karta.
Keda i ko pučibe komaj sa o iljačija manuš platinela sakova drom sar so vakerela pe jek ličnotaksa keda lela iljačija ki recepta sa džikote te resel manuš dži ko 2200 krune. Odova važinela hem bašo potrošna buča keda isi manuše stomija.
Bašo disave iljačija manuš na platinela ličnotaksa. Te isi manuše diabetis hem koristinela insulini tegani manuš na platinela bašo insulini. Te isi manuše disavo nasvalipe so ovela učhardo kotar o zakoni bašo zaraznoarakhibe tegani o landstinget platinela celo suma bašo iljači te šaj te tiknjarel pe i zaraza, ko primer o virusčhinavibaskoro iljači bašo HIV
Disave landstingia platinena sa ja pale jek kotor kotar i ličnotaksa bašo disave iljačija hem baši disavi pacientengiri grupa, ko primer o pilule bašo terne džuvlja.
Manuš na platinela bašo potrošna buča soj potrebno e teloske kotar iljačija hem te šaj korkori te kontrolirinel pli medicina. Primer bašo odova šaj te ovel o inekcije hem o posavibaskere buča bašo meribe o šekeri ko rat.
I ličnotaksa pali učikoštibaskiri skala
Keda manuš počminela jekhe učekoštibaskere periodeja bašo jek berš, tegani manuš platinela korkori celo suma bašo iljači hem stomikane buča sa dži kote manuš na platinela 1100 krune. Palo odova lena te tiknjon o ličnotakse sar so terdžola ki adžahar anavjardi učekoštibaskiri skala. Ko sakova nevo kinibe manuš startinela kotar o paluno kinibe hem džala upre ki skala.
Keda manuš platindža 2200 krune tegani manuš na trebela te platinel poviše dži ko krajo e učekoštibaskere periodeske .Jek predulov bašo odova tano o iljači so lela manuš te ovel učhardo kotar o učokoštibaskoro arakhibe. Keda završinela o učokoštibaskoro periodi tegani manuš počminela neve periodeja keda kinela javer puti, bizo razlika kori tano manuš ki učekoštibaskiri skala.
Adžahar funkcirinela e učekoštibaskiri skala
|
Sa e iljačeskoro koštibe
|
|
|
|
|
Manuš platinela najviše
|
|
5 400
|
|
|
|
|
2 200
|
|
3 900
|
|
|
|
90% rabatt
|
2 050
|
|
2 100
|
|
|
75% rabatt
|
1 600
|
|
1 100
|
|
50% rabatt
|
1 100
|
|
|
0% rabatt
|
|
I tabla sikavela sar o učokoštibaskoro arakhibe kerela manuš postepeno te platinel pohari.
Specijalna hajba e čhavenge
Hem o hajba e čhavenge, šaj te oven subvencirime, soj tikneder kotar 16 berš hem so isi olen disave nasvalipa, ko primer ked ana podnesinena gluteni. O hajba pisinena pe ki jek adžahar anavjardo hajbaskoroupustvo hem manuš šaj te lel kotar o jek puti hajbe 90 divesenge. Sakova puti keda lela o hajbe platinela pe 120 krune sar ličnotaksa ama akaja taksa na računinela pe ko učekoštibaskoro arakhiba.
Kobor manuš šaj te kinel kotar o jekputi?
Manuš našti te kinel kobor manuš mangela ko učokoštibaskoro arakhiba. I količina so šaj te kinel pe tani dži ko 90 divesa, mangela te phenel pe komaj trine masekonge. O buča protiv ačhojbe khamni sar soj o pilule ja pale o suvja bašo na ačhojbaske khamni na khuvena ko akava trine masekongoro pravilo.
Te ljilja manuš receptaja poviše puti tegani šaj manuš pale te lel tek tegani keda ka nakhel duj tretine kotar odova vreme so računinela pe kaj ka resel o iljači kotar o posledno lejbe. Ko primer te ljilja manuš jek iljači so ka resel trine masekonge, tegani trebela te nakhen duj masekija angleder te šaj te lel pe receptaja odova iljači pale.
Manuš šaj te kinel pobari količina kotar odova so šaj te ikalel pe receptaja ama tegani manuš mora te platinel celo cena bašo sa okova so nakhavela e trine masekongiri upotreba. O doktori te pisindža kaj mora te nakhel jek periodi maškar akala ikaliba tegani mora manuš te adžikerel sar so pisindža o doktori.
Te isi manuše specijalno soskipa, ko primer kaj manuš ka ovel ko javera phuvja poviše taro trin masek tegani šaj te lel pe iljačija so ka khuven ko učokoštobaskoro arakhiba bašo poviše kotar trin masek. Ama tegani manuš trebela te dokažinel odova, ko primer kartencar.
Keda važinela o učokoštibaskoro arakhiba?
Kaj te šaj te važinel o učokoštibaskoro arakhiba tegani okova so pisinela o iljači, mora te ovel ole/ola plo bučakorothan so ka dičhol sar kodi ki recepta. Tej i recepta tani asavki kori so e iljače isi ograničimi subvencija tegani mora okova so pisinela i recepta te čhivel jek markeri kaj ka važinel o učekoštibaskoro arakhiba.
E učekoštibaskoro arakhiba važinela okoleske/okolake so bešela ja pale kerela buti ki Švedija ja pale te isi ole/ola evropikani siguribaskirikarta kotar jek javer ETEM phuvja (Evropikane thana bašo ekonomikano maškarbutikeriba) ja pale kotar i Švajcarija. I evropikani siguribaskirikarta ka sikavel pe hem ko doktori hem ki apoteka. E Švedija isi ola dogovor hem javere phuvjencar avri kotar i Evropa: Alžir, Australija, i provincija Kvebek ki Kanada, akava značinela kaj e iljačengere beneficije važinena akale državljanenge te trebindža olenge iljačija keda ka oven ki Švedija.
Sa o čhave soj potikne kotar 18 berš hem tane taro jek kher, mangela te vakerel pe kaj tane registririme ki isto adresa, olende isi zaedničko učekoštibaskoro arakhibe. Odova značinela kaj e čhavengiri ličnotaksa računinela pe zaedno. Odova značinela kaj o čače phenja-phralja soj registririme ko javera adrese olen isi posebno učekoštibaskoro arakhiba.
Učekoštibaskiri databaza
Manuš na trebela korkori te računinel kobor kindža. Ki adžahar anavjardi učekoštibaskiri databaza, kasaja kerela buti jek državno Ehälsomyndigheten, othe registririnena pe sa o kiniba keda i ko pučibe o učekoštibaskoro arakhiba. Othe o sistemi dikhela hem računinela kobor manuš platindža bašo ličnotaksa hem računinela kobor rabati ovela prema o učekoštibaskoro arakhiba bašo sakova kiniba. Sa o apoteke tane phanle ki akaja databaza, odoleske nane važno ki savi apoteka manuš kinela.
Odova tano dobrovoljno te uključinel pe ko učikoštibaskiri databaza. Odova so registririnela pe ki databaza tano: anav, personalno broj, kinibaskordatum, ki savi apoteka manuš ljilja pli recepta, kobor manuš platindža i suma so reslja pe bašo učekoštibaskoro arakhiba hem o startno periodi bašo učekoštibaskoro periodi. I informacija so registririnela pe koristinela pe samo te šaj manuš te koristinel plo pravo bašo rabati. Na garavena pe podatke bašo savo iljači manuš ljilja ja pale taro savo doktori tani pisimi i recepta.
Manuš šaj bilo keda te rodel jek kotor kotar o učekoštibaskiri databaza hem te dikhel pe save podatke isi othe bašo jek manuš hem bašo o čhave so manuš arakhela olen. Odova kerela pe adžahar so manuš pherela hem bičhalela jek formulari dži ko Ehälsomyndigheten, isto akatar poručinela pe hem o formulari.
Te birinel pe te ovel pe avri
Manuš šaj te birinel te na ovel uključimo ko učekoštibaskiri databaza. Tegani keda kinela pe iljačija ki apoteka so ovena učharde kotar o učokoštibaskoro arakhiba dela pe e manušeske jek potvrda, olake vakerela pe učekoštibaskiri potvrda,. Ki učikoštibaskiri potvrda terdžola kobor platindža manuš ličnotaksa. But i važno te šparinel pe i paluni učekoštibaskiri potvrda hem te sikavel pe zaedno e receptaja keda manuš kinela iljačija. I apoteka trebela te džanel ko savo nivo tano manuš keda i ko pučibe i učikoštibaskiri skala te šaj te del pe manušeske točno rabati.
