O razlogia šaj te oven pherdo soske manuš mangela te kerel aborti. Šaj ko primer manuš te osetinel pes naspermno bašo odova. Šaj manuš te osetinel pes but terno bašo odova ja pale kaj baš ko odole dživdipaskoro. Šaj o manuš kasaja so i džuvli uli khamni i džuvli na mangela te ovel ola oleja čhave..

E džuvlja isi pravo te kerel aborti bizo te objasninel džikaske o soskipe bašo odova. Odova terdžola ko abortiribaskoro zakoni. I džuvli šaj te predomislinel pes bilo keda hem angleder o abortiriba.

Keda kerela pe aborti na značinela kaj odova kerela pharipa e džuvljake te ačhol pale khamni. Nane granica bašo berša dži keda šaj te kerel pe aborti.

Angleder o abortiriba

I džuvli so mislinela te kerel aborti, šaj te aven olake pherdo pučiba hem tegani šukar i te vakerel pe džikasaja. Keda dela pe džikaske šaipa te kerel aborti tegani uvek dela pe dumodejbe/pomoč angleder hem palo aborti. O murš so kerdža e džuvlja khamni šaj isto te dikhel pes džikasaja hem te vakerel – te manglja.

I džuvli odlučinela

Šukar i te vakerel i džuvli e manušea kastar so ačhili khamni bašo odova so ka kerel pe. Panda pošukar ka ovel manuš te andža barabar o rešenje. Ama tej pharo odova tegani odoja tani i khamni džuvli so odlučinela dali oj ka kerel aborti ja pale na.Okova so kerdža e džuvlja khamni nane ole pravo korkori te odlučinel dali ka kerel pe aborti ja pale na.

Te ovel pe partneri okolake so kerela aborti

Bizo razlika dali o rešenje bašo aborti tano zaedničko/barabarikano ja pale na, šaj e partnereske te ovel but pharo doživljaj. Sar ko abortiribaskoro odelenje/kotoripe adžahar hem ki ternengiri ambolanta manuš šaj dikhela pes džikasaja hem te vakerel pe, odova šaj kerela pe zaedno ja pale sako jek korkori.

Palo jek aborti i džuvli šaj te osetinel pes hem sar lokhi ama hem mazumi. O osečaja hem o misle šaj meninena pe vremeja hem disavo puti ola šaj te aven but vreme palo aborti.

Hem keda nakhela but vreme palo odova manuš pale šaj te kontaktirinel džikas ko primer ki ternengiri ambolanta te isi ole/ola  potreba te vakerel džikasaja.

Keda šaj te kerel pe o aborti?

Sa dži ko 18-to khamnipaskoro kurko e džuvlja isi pravo te kerel o aborti bizo te trebel te vakerel džikaske kaj mangela te kerel odova.

Palo 18-to khamnipaskoro kurko trebela te rodel pe dozvola/mukhibe kotar o Socialstyrelse kaj te šaj te kerel pe odova. Jek asavko rešenje šaj te del pe samo te isi specialno razlog/soskipe. Jek asavko razlog šaj te ovel keda i džuvli tani but terni, isi problemi alkoholeja ja pale drogencar, silujbe/zoraja pašljojbe, ja pale keda o čhavo tano povredimo ko vogi  ja pale tano škarti.

Kori kerela pe aborti?

Aborti uvek čerela pe ki bonlica ja ko javera specijalna klinike, Ko primer našti te čerelpe  aborti ko jek ternengi ambulanta. Ako več džaneja da hijan khamni hem razmislineja te čere jek aborti, šaj te kontaktirine jek ternengi ambulanta te šaj dobineja pomoč. Hem te dža ki ambulanta ili ko jek ginekologi. Hem on šaj te pomožinen tut te šaj dobineja jek kontakt bašo abortiribaso than ki jek bonlica.

Šaj hem korkri te javine tut ko jek abortiribaso than hem te čereče vreme. Ako več džaneja da mangeja te čere abort  ka vel šukar te čereče jek vreme so posigate so po šukar pošto dajek puti valani te džačere baro redo ko dosta džačeribase thana

Sar kerela pe o aborti?

O aborti kerela pe ko razna načinia. Savo način ka koristinel pe zavisinela kotar e khamnipaskoro kurko. Kaj te šaj te računinel pe ko savo kurko tani i džuvli tegani dikhela pe e palune mensturacijakoro prvo dive. Znači na računinela pe keda i džuvli uli oplodimi.

Sa džiko enjato kurko

Sa dži ko enjato kurko šaj kerela pe aborti iljačenca. Bašo odova vakerela pe medicikano aborti. Ko disave thana akava metodi koristinela pe sa dži ko dešudujto khamnipaskoro kurko. Tegani ko abortiribaskoro odelenje dela pe jek hapi, odova nane sar i akutno pilula. Keda manuš piela odova hapi palo odova i džuvli džala peske kher.

Palo jek ja pale duj dive pale džala pe ki ambolanta hem lela pe jek nevo iljači, tegani o iljači piela pe ja pale čhivela pe telal ki vagina.Tegani i džuvli ačhola othe ki ambolanta hem palo disave sahatija lela te ratvarel hem čhinavela pe o khamnipa. Odova šaj te kerel dukha ama dela pe dukhengoro iljači hem pokasno isto dive šaj džala pe kher.

A isto šaj o aborti te kerel pe kher, bašo odova vakerela pe kherutno aborti. Tegani o dujto hapi lela pe khere . Kaj te šaj te kerel pe kherutno aborti tegani e džuvlja trebela te ovel najahri 18 berša hem te ovel olaja jek baro manuš.

Palo disave kurke  džala pe pale ko jek ginekologi ja pale ki babica te šaj te kerel pe jek nevo testi hem te dikhel pe sar osetinela pes i džuvli Tegani phenela pe kaj jek medicikano aborti ulo kerdo. Disavo puti kontrolirinela pe te na ačhilo disavo kotor taro soni ki materica.Te isi diso panda tegani kerela pe jek buti kaske so vakerela pes kušibe hem tegani usisivinena pe o tikne kotora pažlivo. Te trebela i džuvli ovela sovljardi.

Sa dži ko 12-to kurko

Sa dži ko 12-to kurko, šaj i džuvli te kerel sar so vakerela pe medicikano aborti, odova so kerela pe tegani tano jek kušibe. Keda kerela pe i operacija tegani i džuvli ovela sovljardi. Tegani o doktori čhivela jek instrumenti ki materica. Odova instrumenti tano uključimo ko jek ususuvači. Tegani pažlivo usisivinela pe o začetok (taro odova so ovela bebe) hem o soni tari materica. O abortiribe lela jek 20 minutia. Palo odova ačhovela pe ko odelenje disave sahatija bašo odmor. Palo disave kurke manuš šaj pale te kerel jek poseta.

Palo 12-to hem sa dži ko 18-to kurko

Palo 12-to kurko o aborti mora te kerel pe ko kotora. Prvo dela pe jek iljači odova tano isto tableta so dela pe bašo obično aborti. Duj dive palo odova i džuvli pale avela ko odelenje hem dela pe lake iljači so kerela te oven ola dukha hem čhivela e materica te peravel e začetoko.

Odova šaj te dičhol sar jek tikno bijanibe, hem šaj te oven dukha sar keda i džuvli bijanela čhavo. Odova šaj te lel vreme taro disave sahatija pa sa dži ko disave dive – rača. Odole vremeske i džuvli ačhola ko nasvalengoro kher. Keda o aborti tano gotovo tegani o doktori dikhljarela e materica. Te isi panda tikne kotara kotar o soni tegani te trebela kerela pe jek kušibe ki materica. Disave kurke palo abortiribe kerela pe jek nevi poseta.

Palo 18-to kurko 

Palo 18 kurko šaj kerela pe aborti samo te isi disavo specijalno soskipe. Tgani akava aborti kerela sar so kerela pe palo 12-to kurko.

Kobor koštinela o aborti?

Kobor ka koštinel o abortiribe zavisinela kotar o than kori so bešela manuš. Ko but thana na trebela te platinel pe tej i džuvli teleder o 20 berš. Te trebela te platinel pe tegani odova koštinela 300 krune bizo razlika kobor berš isi e džuvlja. Manuš te manglja te džanel točno kobor koštinela teganni manuš šaj te pučel džikas ki ternengiri ambolanta ja ki dajengiri amolanta. Manuš šaj te pučel hem ki abortiribaskiri ambolanta.

Mora te džanen i daj-dad ja pale okola manuša so arakhena e čhaja?

O Personali ko primibaskere odelenj isi olen dužnost te ikeren ko garavdo. Ama keda kerela pe aborti tegani šukar i te ovel džiko e džuvljaja sar podrška hem angleder o aborti hem palo aborti.Keda i džuvli tani terni tegani o personali preporučinela i daj ja pale okoja/okova so arakhela e čhaja te avel olaja keda kerela pe aborti. Te našti te vakerel pe khere kaj ka kerel i džuvli aborti tegani ka ovel šukar te vakerel pe odova javere bare manušeske upri kaste so isi poverenje. Odova šaj te ovel jek bari phen ja phral, familija, koratori ja pale medicikani phen ki škola ja pale javer džiko so ka del dumo.

Dali ka kontaktirinel pe i daj-dad ja javer stariteli odova zavisinela taro slučaj ko slučaj, zavisinela hem kotar odova sar mangela i džuvli te ovel, tari situacija hem kobor berš isi e džuvlja. So popaše dži ko 18 berš tani i džuvli odoborom pohari isi e daja-Dade pravo ja pale e staritele te džanel bašo o kontaki e sastipaskere arakhibja. Obično manuš šaj te phandel ple lafija e personalea kasaja so isi kontakti. Te kontaktirindža pe i daj-dad ja pale o staritelei tegani i džuvli ovela prvo informirimi bašo odova. 

Tej i situacija asavki kori so i daj-dad ja pale o staritel ina sminena te džanen bašo aborti, odoleske so tegani šaj te ovel diso e džuvljaja, tegani o personali na kontaktirinena olen. Te kerel pe abort ina značinela kaj manuš trebela te reskirinel javera problemija. Tegani dela pe pomoč kotar o koratori ja pale kotar javer manuš baši podrška.

Palo abortiribe

Palo abortiribe trebela manuš te odmorinel. O prvo divesa pa sa dži ko jek kurko palo odova  e džuvlja šaj te oven dukha sar e mensturacijakere dukha. Disave kurke palo abortiribe šaj i džuvli te ratvarel otprilike sar ki mensturacija hem hari poviše da. Kobor i džuvli ka ratvarel, zavisinela taro manuš ko manuš hem taro odova savo tipi aborti kerdža pe. Sa dži kote ratvarela i džuvli na trebela te ovel seksi,ma te koristinel pe tamponija ja pale te bešel ki kada odoleske so tegani šaj te astarel infekcija. Otprilike palo štar dži ko šov kurke tegani obično avela pale i mensturacija.

Palo jek aborti džidko šaj te osetinen pe ločharde a džiko šaj ovena mazumija. Disavo puti šaj te oven mešime osečaja, hem disavo puti akala osečaja avena leda nakhela but vreme kotar o aborti.

Hem keda nakhela but vreme kotar o aborti manuš šaj te kontaktirinel e ambolanta hem te vakerel so osetinela manuš. Odova šaj kerela pe ko odova than kori so kerdža pe o aborti ja pale ki disavi ternengiri ambolanta.

Disavo puti manuš šaj te osetinel kaj nane spremno, kaj manuš i but terno/terni ja pale kaj odova na pasujnela ko dživdipe baš tegani. Šaj odova manuš kastar so i džuvli ačhili khamni na mangela te ovel ola olea čhave. Bizo ralika kotar o soskipe e džuvlja isi pravo te kerel aborti bizo te trebel te objasninel džikaske soske kerela odova. Odova terdžola ko zakoni bašo aborti. E džuvlja isi hem pravo te predomislinel pe angleder te kerel pe o aborti.

Nane granica dži o kobor berš manuš šaj te kerel aborti.