Kaj te šaj te arakhen pes o terne, isi jek beršengiri granica ko kobor berš manuš šaj te kinel korkori alkoholi:kotar 18 berš šaj kinela pe alkoholi ko kafane a kotar 20 berš ko Systembolaget (dučana alkoholeske). Okola manuša so šaj kinena alkohol ola na sminena te kinen alkohol e ternenge so nane olen pherde berša.

Soske manuš piela?

But manuša piena alkoholi odoleske so ola mislinena kaj odova tano šukar hem mukhljona olestar. Jek kotor olendar piena odoleske so nane sigurna upri peste. Manuš te piela kaj te šaj te osetinel pes posigurno upri peste ja pale te tiknjarel i dar ja pale manuš te piela but, o pijbe šaj manuše te kerel te ovel zavisno. Manuš šaj te osetinel pes bilačhe hem keda piela hem palo pijbe.

Keda manuš i terno tegani manuš mislinela kaj probindor alkoholi ovela vozrasno. Manuš šaj ovela nudimo khere, manuš šaj probinela korkori ja pale amalencar. Obično manuš na džanela dali manuš mangela te počmnel te piel o prvo puti, manuš kerela odova odoleske so o javera piena ja pale odoleske so manuš ”bi trebela” te piel. Ama manuš tej zoralo hem te osudindža pe te phenela ple amalenge na bašo pijbea hem adžikerela te probinel, tegani manuš dobinela but. So poviše vreme manuš adžikerela e pijbaja tegani isi sa potikno riziko manuš te ovel povredimo ja pale te ovel zavisno kotar o alkoholi.

So ovela keda manuš piela?

Keda manuš ovela mato tegani e godžakere signalija ovena smetime adžahar so o mislibe, o osetia, o pamtibe o balansi hem o procenibe na funkcirinena šukar. O šaipa te kontrolirine e muskulengoro dvižiba ovena isto smetime.

Keda o procenibe nane sar so valjani (trebela) tegani manuš na haljovela o buča sar keda manuš tano nerno. Manuš kerela asavke buča so obično na kerela: manuš vakerela buteder hem buteder manušencar, khelela, udvarinela pes, džala javere manušencar hem probinela neve buča. O pološno procenibe manuš te na haljovel odova soj tano opasno. Keda manuš i mato tegani manuš kerela asavke buča kolendar ovena bare posledice.

Ake disave buča so šaj te oven keda manuš piela:

  • Manuš našavela ple buča ja pale phagela, odoleske so manuš našti te dikhel ja pale o javera čorena olestar.
  • Manuš šaj te akošel pes džikasaja hem te marel pes. Odova tano obično so e matengoro akošibe ovela bašo tikne buča, bašo odola buča manuš na akošela pes keda i nerno.
  • Manuše ovela seksi bizo manuš te mangel. Keda manuš i mato tegani i pharo te phenel na, odova kerela manuš korkori ja pale okova manuš kasaja so isi seksi te na osetinel pes šukar palo odova ja pale šaj te kerel silujbe (keribe seksi zoraja).
  • Manuše ovela seksi bizo te arakhel pes, tegani manuš reskirinela te astarel seksualikano nasvalipa, šaj te kerel džikas te ovel khamni, šaj i džuvli te ačhol khamni.
  • Manuš šaj probinela javera droge. But manuša lena te pien alkoholi palo odova keda probinena prvo puti droge, šaj odoleske so tegani verujnena kaj odova nane opasno.
  • Manuš šaj te perel ki disavi sobračajno nesreča (trafikani bibakt). Odova šaj te ovel ko primer motorea, verdaja, manuš šaj te perel te khuvel pes ja pale te perel ko pani.
  • Manuš šaj te lel te phagel javerengere buča, ja pale šaj te džal džikori kori so na sminela te ovel.
  • Palo pijbe manušeske šaj te ovel bilačhe hem te uklel ole/ola dar. Odova šaj te ovel odoleske so ko matibe kerdža so kainela pes ja pale ladžala sar nerno, ja pale šaj te ovel sar reakcia kotar o telo.
  • Manušeske šaj te ovel pharo te vodinel računi baši pli škola ja buti. O alkoholi ačhola panda ko telo but vreme palo pije, odova šaj te lel buteder kotar jek dive kaj te šaj i godi te funkcirinel skros šukar, te šaj te setinel pes manuš ja pale te sikljol neve buča..

Jek kotor manuša verujnena kaj tano pohari opasno keda manuš piela na često, ko primer ola mislinena kaj šaj piela pes but ko vikendia. Odova nane adžahar.

O tajsutno dive

Manuš šaj te ovel telo alkoholeskoro uticaj hem o tajsutno dive palo pijbe. Zavisinela taro odova kobor manuš pilja. Ko primer o alkoholi kotar o zoralo pivo ačhola ko telo trin štar sahatia palo pijbe. Nane nisavo način te nakhel e manušestar posigate. Hem keda manuš i mamurlia hem tegani e manušeskoro procenibe tano poslabo nego obično, tegani da manušeske i pharo te kerel ple buča sar so trebela. Ko primer tegani šaj te ovel opasno te paldel pe motori ja pale verda, plus odova keda isi manuše panda alkoholi ko tele na sminela te vuzinel motori ja verda.

Alkoholeskoro otrujbe

Sarine reagirinena javerčhane ko alkoholi hem sarine izdržinena javerčhane o alkoholi, ama isi jek granica kobor šaj o telo te izdržinel. Obično manuš lela te čhadel ja pale te sovel. Manuš te našadža korkori peste tegani odova šaj te ovel but opasno hem tegani manuš mora te džal ki bolnica (nasvalengoro kher).

Tej manuš zagrižimo džikaske so piela but , tegani trebela te kontaktirinel pe disavo baro manuš, nasvalipaskiri informacija, policija ja pale te džal pe ki bolnica. Keda džiko našavela korkori peste tegani trebela te telefonirinel pe ko 112. Tegani manuš na sminela te čhivel e manuše so našadža korkori peste te čhadel ja te čhorel šudro pani upri late/leste, odoleske so odolea rizikujnela pes javera bilačhipa.