Sar manuš osetinela pe odova but značinela sar manuš ka živinel hem kobor šukar manuš ka osetinel pes. Jek šukar korkori poverenje kerela manuš te kerel odova soj leske/lake šukar, tegani manuš osudinela pe te kerel okola buča so mangela, osudinela pe te phravel neve kontaktija hem keda trebela šaj te vakerel/vačerel oja a keda trebela šaj te vakerel hem na.
Te isi manuše problemi ple korkoriosetea tegani odova šaj te kerel manuš te na kerel odova so ustvari mangela. Ko than odoleske manuš kerla buča so na mangela ja pale kerela buča bašo javerengoro kefi a na bašo plo.
O korkorioset hem o korkoripakibe – odola tane duj javera buča
Disavo puti o manuša mešinena o korkorioset hem o korkropakibe, mada ola nane jek isto buti.
O korkripakibe zavisinela kotar o keribe, znači kobor manuš pačala kaj šaj te kerel disave buča.
O korkorioset tano sar manuš dikhela upri peste hem ple šukar hem bilačhe osobine.
Te isi manuše šukar korkorioset tegani manuš na ovela lokhe telo javerengoror uticaj. Manuš ovela odova soj. Manuše na hala zori kaj sa o javera na mislinena kaj manuš i šukar ko but buča.
Te nane manuše baro korkorioset tegani šaj te ovel obratno, tegani šaj te osetinel pe baro pharipe ko primer komentari bašo sar manuš izgledinela.
I veza/vrska maškar i zor (sila) hem kokorioset
Isi jek veza maškar o korkorioset hem i zor so isi manuše upro plo dživdipe. Keda manuš osetinela kaj manuš korkoro odlučinela hem uticinela upro plo dživdipa tegani polokho i te ovel manuše jek šukar korkorioset.
Ama keda jekhe manušeskoro korkorioset tano tele tegani manuš osetinela pes bizozor. Ko primer keda manuš rodela buti but vreme bizo te arakhel disavi buti, tegani manuš šaj te osetinel kaj manuš korkori pharo uticinela upri pli situacija. Ja pale keda manuš dživdinela džikasaja hem pokušinela te odlučinel upro javereskoro džvdipa.
Sar šaj te dikhel pe jek šukar korkorioset?
Džikaskoro korkorioset šaj te ovel zoralo ja pale slabo ko razna periodija ko dživdipe hem šaj te ovel različito zoralo ko razna situacije. Keda manuše isi šukar korkrioset, odova šaj dikhela pe keda manuš
- osetinela kaj tano/tani šuakar, mada manuš nane šukar ko sa
- osetinela kaj isi ole/ola pravo te lel jek than, te dičhol hem te šundžol hem te osetinel kaj ovela respektiri/mo/mi
- osudinela pes te vakerel sar i džikaske ja pale so manuš mangela
- akceptirinela kaj sarin ena mora te mangen džikas
- osetinelakaj isi manuše pravo te vakerel ola ja pale na bašo disave buča
- šaj te rodel pomoč keda manušeske trebela
- osetinela kaj manuš i vredno te osetinel pes šukar, kaj manuš dikhela korkri peste hem kerela buča kolendar osetinela pes šukar
- osudinela pes te kerel neve buča hem neve situacije
- osudinela pes te na uspejnel disavo puti
- osudinela pes te kontaktirinel javere manušen
- šaj te del sar pozitivno adžahar negativno kritika e javerenge
- ovela odova soj hem bašo plo izgled
- osetinela pes šukar mada sa nane perfektno
- osudinela pes te terdžol palo odova so kerela hem so kerdža
- šaj te priznajnel ple greške hem te molinel bašo oprostibe te dukhadža džikas
- šaj te nagradinel hem te vazdel korkori pes.
Sar šaj te dikhel pe o tikno korkorioset?
Keda o korkorioset tano slabo odova šaj dikhela pe keda manuš
- osetinela pes našukar, hem tegani osetinela kaj manuš nane vredno diso
- kerela buča so nane šukar džikaske
- izbeginela te dikhel pes javerencar
- izbeginela te probinel neve buča
- probinela te ugodinel javerenge keda i ko pučibe o amalipa ja pale ko mangipaskere situacije
- na borinela pe bašo disavo than ja pale ko razna situacije
- tano/tani često ljubomorno ja pale zavidno e javerenge
- ovela but mazumi keda na uspejnela disave bučaja.
O slabo korkroioset šaj sikavela pe keda manuš marela pe. Kerela mobing javerenge ja pale tano lošno prema o javera. Manuš šaj isto te probinel te garavel o slabo korkorioset odolea so probinela te ovel superbučar/no/ni hem te ovel šukar ko sa ja pale falinela korkori peste.
Soske manuše ovela slabo korkorioset?
Isi but razlogija soske manuše ovela slabo korkrorioset. Sarine mangena te oven cenime, te oven dikhle hem te oven respektirime sar soj sar manuša. O korkorioset ovela potikno keda manuš panda kotar plo tiknipa šunela kaj nane šukar hem sposobno dovolno ja pale kaj manuš i dosadno.
Plus odova šaj okova manuš/ okoja manušni so cenindža pe samo keda ov ja oj kerela sine disavi šukar buti, ko primer ko sportikano nakhavibe ja pale ko ispit ki škola, ola verujnenea kaj ola tane vredan samo keda kerena diso šukar. Kaj manuš nane vredno samo ple postojbaba.
O korkorioset ovela negativno uticimo keda manuš na ovela dikhlo ko plo bajrojbe, ko primer keda džikaskiri daj-dad ja pale o javera manuša kasaja so bešena nane but khere, šaj ola te oven nasvale, šaj koristinena droge ja pale isi olen pherdo javera buča ko plo dživdipa hem pharo i olenge te dikhen pumare čhaven.
O oset kaj manuš nane dovolno sposobno šaj te zavisinel hem kotar odova kobor i manuš osetlivo kotar o početko. Tej manuš osetlivo tegani šaj manuše te ovel slabo korkorioset, mada manuše sine jek šukar bajrojbe sar čhavo.
Taro bilo so te zavisinel da kaj manuše isi slabo korkorioset, odova šaj te ovel pošukar.
Te osetinel pe javerčhane, avrial, hem te izednačinel pe javerencar
Javer buti so šaj te khelel uloga i kobor manuš ličinela e familiaja ja pale e manušencar kasaja so bajrola manuš. Sarine o javera te mangena sporti a manuš korkori nane hič interesirimo, tegani šaj te ovel nahaljoviba hem nasigurno upri peste. Javera buča so šaj te uticinen te ovel manuše slabo korkorioset šaj te ovel kaj manuš
- osetinela pes avri ja pale mobimo/mobimi
- tano bizi buti
- isi pharipa te odlučinel so ka kerel ple dživdipaja, savi škola manuš ka džal ja pale savo zanati manuš ka sikljol
- psihikane manušeske nane šukar hem ko primer isi ole/ola but dar ja pale osetinela pes teli depresija.
But džene poistovetinena pes e manušencar kasaja so pendžarena pes ja pale e manušencar tari reklama ja tari media. So pobare preduslovija manuš čhivela korkori peske – manuš te ovel šukar ko sa – odoborom popharo kerela korkori peske te ovel zadovolno korkori peja.
O korkorioset na dičhola uvek avrialdan
Pharo i te dikhe avrialdan upri džikaste dali manuš i zadovolno ple korkroiosetea. Isi džiko so dičhola avrialdan šukar, but batalo, dičhola šukar, šukar i ki škola ja pale ki buti, isi olen pherdo amala/amalina, ama olen šaj te ovel but slabo korkorioset hem ov ja pale oj šaj osetinena kaj ola nane disoske.
» Tipsi bašo pošukar korkorioset