Sar džuvli isi manuše ovulacija sakova masek taro puberteti dži ko klimakteriumi. Istovremeno keda ovela i ovulacija tegani i panjalikora ki materica ovela po thuli kaj te šaj te lel e jare te ovel oplodimi. Kaj te šaj o jaro te ovel oplodimo trebela te ovel ki vagina sperme. Tegani šaj i džuvli te ačhol khamni, ama te na ulo o jaro oplodimo tegani ovela e matericakiri panjalikora ferdimi sar ratvaribe. Odova tani i mensturacija.

Keda ovela i mensturacija?

Ko savo berš lela te ovel e čhajen mensturacija odova nane sajek sarinende. Sarine khuvena ko puberteti javerčhane. Manuš našti kontrolirinela keda ka khuvel ko puberteti, rano ja pale kasno..

Obično i mensturacija lela te ovel taro 12-14 berš.. Ama šaj isto te ovel ko enja berš ja pale tek ko 16 berš, odova nane nisavi greška. Te na uli disavi mensturacija keda o čhaja pherena 16-17 berš tegani trebela te džal pe ko doktori.

I prvo mensturacija šaj te ovel sar jek iznenadženje. Odova šaj te ovel pharo. Tegani šaj panda na sine mensturacija javere čhaja ko klasi. Tegani manuš pučela pe savo mensturacijakoro arakhibe te koristinel pe hem šaj te osetinel pe nezgodno te vakerel pe bašo odova bare manušeja.

Ja pale džiko šaj edvaj adžikerena i prvo mensturacija. Šaj komaj sa o amalinja več sine olen hem okolake kas so na sine dži tegani ovela olake polokho keda alo olakoro da ”redo”.

Kobor ratvarela pe?

Kobor ratvarela pe zavisinela kotar manuš ko manuš, hem kobor divesa manuše ka ovel mensturacija ni odova nane jek. Keda isi džikas mensturacija tegani normalno i te ratvarel pe 20-28 mililitrija rat, znači ni jek decilitri. Ama pošto o rat tegani mešinela pe e teloskere panjea hem e panjalekoraja tari materica tegani manuš mislinela kaj ratvarela but.

But ratvaribe

But džuvlja verujnena kaj ola ratvarena but  ama ko čačipe nane odova but. Keda i džuvli mora te čhivel peske odoborom često hem but binde hem lela te ovel olake pharo hem lela te čhivel duplo binde, te na thavden olatar o rata, tegani vakerela pe kaj isi bari mensturacija. Odova zavisinela kotar jek substanca so isi ki materica so mukhljarela o kotorvalo rat. Tegani o ratvaribe po pharo ačhola. Te ratvarela i džuvli but tegani oj osetinela pe umorno hem omalaksimi. Odovaj odoleske so e rateskoro vrednost huljela tele.

Te isi e čhaja bari mensturacija tegani oj šaj te kontaktirinel e školakere medicikane phenja, te džal ki ternengiri ambolanta ja pale ki obično ambolanta. Tegani šaj dela pe olake jek tableta so kerela o ratvaribe te ovel pohari , ko primer jek pilula.

Naredovno mensturacija

Keda isi e džuvlen mensturacija odova i obično oj te ovel naredovno. Mangela te phenel pe kaj ola na ovena sakova masek ko isto vrema. Butenge odova mestinela pe korkori pestar ko sakova mensturacijakoro periodi, znači taro odova dive keda lela te ovel i mensturacija dži o javer mensturacija šaj te lel taro 21 dži ko 35 divesa. Ka ovel šukar te ovel manuše kontrola baši pli mensturacija hem te pišinek ko kalendari ja pale ko jek zabeležibaskoro lil. Tegani manuš šaj te dikhel dali i mensturacija tani redovno hem adžahar šaj džanela pe keda ka avel ko javer masek. Tegani manuš šaj hem te dikhel dali harinela disavo puti.

Disaven isi uvek naredovno mensturacie, odova nane opasno, ama i džuvli te osetindža kaj odova tano nezgodno tegani šaj te lel pilule hem ovela redovno mensturacija.

Mensturacija soj harimi ja pale so na ali

dovogende/khamni

Jek naturalno razlog soske našavdžovela i mensturacija tano o khamnipe. Kaj te šaj i džuvli te ačhol khamni trebela te ovel sperme ki vagina, odova ovela skoro uvek keda isi manuše seksi.Te isi manuše seksi dolindor jek javere hem te isi taze sperma ko naja hem te čiče pe o naja andre ki vagina tegani isi riziko te ačhol pe khamni.

Manuš te sumninela kaj i mensturacija na ali odoleske so i džuvli ačhili khamni šukar i te kerel pe khamnipaskoro testi. Khamnipaskorotesti šaj kinela pe ki apoteka, ko but hajbaskere dučane hem ko javera dučane. Manuš šaj kerela jek bilovengoro testi ko disavo ternengoro centri ja pale ki dajengiri centrala.

Stresi, menibe o than ja aple ikeribe dieta

I mensturacija šaj te na avel taro but razlogija. I mensturacija te harinela disave kurke  ja pale te na avela jek ja ale duj masekija tegani odova šaj te zavisinela  taro but buča, ko primer: menibe o than ja pale te sine manuš but telo stres jek vreme.

Te našavdili i mensturacija hari poviše vreme tegani ka ovel šukar manuš te džal te dikhljarel pe hem te dikhel soske i odova adžahar. Odova šaj ovela ko primer odoleske so manuš i but telo stres, na osetinela pe šukar, but trenirinela, ikerela dieta, isi hajbaskere problemija ja nasvalipaja. Tegani odova ovela e teloskoro način te vakerel kaj diso nane sar so trebela. Te trebela manušeske pomoč ja pale podrška te rešinel ple problemia, tegani manuš šaj ko primer te obratinel pe ki školakiri medicikani phen ja ki ternengiri ambolanta.

Te našavdili i mensturacija poviše kotar ekvaš berš tegani trebela te ovel manuše kontakti doktoreja ki disavi ternengiri ambolanta ja pale obično ambolanta. Tegani šaj te džanel manuš soske našavdili, tegani šaj mukhela pe rateskere probe kori so ka merinen pe o hormonija ko rat. Te trebindža tegani dela pe disave hapija so čhivena e džuvlja te ovel ola pale mensturacija.

Pharipa angleder i mensturacija PMS

Otprilika jek kurko angleder te ovel i mensturacija tegani ko telo lela te bajrol e pajneskiri količina. Odova kerela e džuvlen te ovel lokhe dukh ko brekha hem te osetinen plo telo šuvlo. Bašo odova vakerela pe premenstualikano sindromi, PMS. Odova zavisinela kotar o hormonija so kerena e džuvlja te ovel lokhe holjami, ja pale mazumi. Manuše šaj hem te dukhal o šero, manuš šaj te mangel te hal but gudlo ja pale te ikljon bubulice. Sarine o džuvlja so ovela olen PMS odova ikerela pe trin štar dive angleder te ovel i mensturacija, disave divesa pao odova so lela te ovel i mensturacija tegani našavdžovela o PMS

O PMS šaj te ovel polokho manuš keda phirela ja pale keda kerela mukhljaribaskere vežbe. Šukar i hem te sovel pe dovolno ,te ikerel pe mirno bizo stresi ko odola divesa dži kote isi manuše pharipa.