O puberteti lela te ovel kotar hormonija. O hormonija tane razna substancije so ovena ko razna,žlezde ko telo. O hormonija uticinena sar ka funkcirinel o telo ko razna načinija. Ko primer ola uticinena sar ka ovel o sojbe, o pritisko, sar manuš ka osetinel pes hem kobor pani manuše ka ovel ko telo. Odola tane hem o hormonija so odlučinena sar hem keda ka razvinel pes o telo.
Keda manuš khuvela ko puberteti hem sar manuš doživinela odova, odova zavisinela taro manuš ko manuš. Džiko šaj edvaj adžikerena te ovel olen mensturacija ja pale te bajrol olenge čhor, ama javera šaj te doživinen odova sar diso but pharo.
Dali manuš ka avel rano ko puberteti ja pale dali ka harinel, manuš na odlučinela odova korkori. E čhajenge počminela o puberteti keda tane 10 dži ko 12 berša a e čhavenge kotar o 11 dži ko 13. Ama odova obično ovela hem ja pokasno ja porano.Ko kobor berš manuš ka khuvel ko puberteti odova tano obično nasledno.
O celo puberteti lela taro pandž dži ko šov berš.hem ko akava vreme sarinen isi olen olengoro takti. O puberteti počminela odolea so manuš lela te bajrol sigate. Disavo puti manuš šaj te osetinel pes kaj tano/tani nezgodno odoleske so sa o kotora kotar o telo na bajrona ko isto takti. Ko primer o vasta hem o pre ko početko lena te bajron but sigate.
Keda manuš ikljola kotar o puberteti tegani manuš na lela više boj.
Te ovel pe ko pubertetiteti
Obično manuš šunela kaj o puberteti tano jek pharo periodi. Odova šaj te ovel adžahar džikaske,ama na sarinenge. Butenge tano jek šukar hem interesno vreme ko dživdipa, keda ovena pherdo neve buča korkori oleja/olaja hem ki okolina. Pherdo džene mangena te bajron hem te ovel olen bare manušengoro telo hem izgled, ama odova na mangena sarine. Džiko šaj te ovel bunimo keda bajrola o telo, disavo puti manuš šaj te mislinela kaj o telo kerela odova sigate.
Disavo puti šaj te osetinel pe kaj isi preduslovija, misle, ko primer sar manuš ka dičhol sar čhaj ja pale terno čhavo. E bare manušen šaj te ovel ideje sar "tane"o terne čhave, hem tegani vakerela pe negativno lafencar, sar soj ko primer kaj oterne tane problematikane hem akošena pes. Manuš na sminela te bisterl kaj nikas nane pravo te tretirinel džikas našukar hem kaj manuše isi pravo te ovel odova manuš so mangela.
Te osetinela manuš disavo pharipa tegani šukar i te vakerel pe džikasaja. Odova šaj te ovel školakiri medicikani phen, školakoro koratori ja pale džikasaja ki ternengiri ambolanta.
So ovela ko puberteti?
Brekha
E čhajenge o prvo nišani kaj khuvena ko puberteti tano keda lena te bajron olenge o brekha. Odova manuš šaj te osetinel keda ovela olen tikne zorale sar gunke ko pupke. Odola tane o žlezde ko brekha so lena te bajron. Keda ola lena te bajron tegani ola handžona hem ovena osetliva. Obično ola dukhana keda o čhaja khuvena pes ko diso ja pale keda ovena dolde zorale.
Obično jek brekh lela te bajrol hari porano. Obično ola bajrona ko različito takti
Komaj ekvaš kotar o terne čhave ovela olen brekhengere žlezde kola šaj te dičhon hem ola osetinena pe sar tikni gunka ki jek ja pale ko solduj brekhengere pupke. E brekhengere pupke šaj te oven osetliva hem te dukhan ama odova nane opasno. Palo jek vreme e brekhengiri žlezda ovena pale tikne. Odova šaj te lel duj dži ko trin berš.
Bala ko telo
Ko puberteti ikljona hem zarja/zajra. Tegani lena te bajron bala upro o spolno organi hem ko strane. Hem ko čhave hem ko čhaja šaj bajrona lenge bala so džana prema o pupko.
Manušeske bajrona bala hem telo khaka, odova i obično te bajron poviše bala ko disavo than e teloske, ko primer ko musija hem čanga. O murš šaj te ovel olen bala ko kolin hem ko dumo.
E terne čhavenge bajrola čhor. Obično počminela te bajrol upreder o vošta hem posle buvljola ko čhamja hem vilica. Džikaske akava lela te produžinel te bajrol sa dži ko bare berša.
Ko puberteti o bala ko šero ovena po khilale nego angleder. Odova i odoleske so o žlezde proizvedinena poviše khil nego angleder.
O Spolno organi
O spolno organi meninela pe ko puberteti hem ko baripe hem ki boja. E khileskere žlezde lena te dičhon šukar hem odova kerela te dičhon točke hem sar bubulice, ola tane prirodna hem nane opasna. O teri hem o panjalipa so lena te oven ko spolno organi kerena o spolno organi te khandel hari javer čhane nego angleder.
Ko čhaja hem o andrune hem o avrutne vaginakere vošta ovena pozorale hem pokale. O andrune vaginakere vošta bajrona adžahar so ola lena te dičhon upro o avrune. Hem o klitoris lela te bajrol. I vagina, i materica hem e jarengorothan soj andre ko telo, ola ovena pobare. Tegani lela te ovel ovulacija.
Ko čhave lena te bajron olengere pele. Lela te bajrol e pelengiri kesik hem o kar (penis), e pelengiri kesik lela te ovel hari pokali. Kobor bajrola o penisi zavisinela taro manuš ko manuš. Hem o andrune spolno organeskere khileskiri žlezda kaske so vakerela pe prostata hem e semeskiri kesik lena te bajron. E peniseskiri šereskiri mortik bajrola hem andre teli mortik lela te ovel smegma, jek parno kovljaribaskoro tečnost.
Sperma
Keda bajrona o pele tegani ola ovena hari osetliva. Odova tano nišani kaj lela te oven o sperme. Obično odova ovela ko 14 - 15 berš ama odova šaj hem te počminel porano ja pale pokasno. Te iklilo sperma keda manuš svršinela odova značinela kaj o spolno orgni tano reslo. Tegani keda manuše isi vaginalno seksi šaj te kerel e džuvlja khamni. Ko puberteti obično svršinela pe račate ko sojbe. Disavenge odova ovela disavo puti a disave manuša svršinena račate ko sojbe beršencar.
Parno thavdipa
Angleder te ovel mensturacija tegani avela o parno thavdipa. Odova dičhola ko sostenja, ola ovena flekencar so dičhona sar žuto parne. O parno thavdipa kerela o sapanemortika (sluznica) ki vagina te oven sapane, odova ikerela e vagina te ovel čisto hem arakhena ola taro infekcie.
Mensturacija
Keda ovel mensturacija odova značinela kaj i ovulacija ljilja te ovel. Hem odova značinela kaj manuš i spolno reslo hem šaj te ovel pe khamni hem te ovel džikas čhave.
I prvo mensturacija obično ovela duj berš palo odova keda lena te bajron o čučija. Obično odova počminela so lela te ovel hari rat ko sostenja ja pale ko lil keda manuš kosela pes.
Isto obično i peske te ovel kafeavo thavdipa angleder i prvo mensturacija. Odova tano e teloskoro način te vakerel kaj ka ovel mensturacija. O thavdipa mešime rateja obično tane temna hem kafeava, odova tano adžahar odoleske so o rat lela te šučol angleder te ikljol avri.
Ko početok obično i mensturacija tani neredovno. Manuše ovela jek puti mensturacija hem palo odova šaj te nakhen buteder masekija bizo mensturacija. Odova tano obično hem nane opasno.
Merako bašo seksi
Manuš šaj te ovel nadražimo, te onanirinel ja pale te ovel ole disar seksi hem te ovel orgazmi angleder te ovel reslo ko spolno organi. Ama keda manuš ovela reslo ko spolno organi tegani ovela pobaro merako bašo seksi. Mada manuš onanirindža ko poterne berša, obično manuš onanirinela svesno ko puberteti. But džene mislinena poviše ko seksi hem obično manuš lela but te mislinel sar ka osetinel pe keda ka ovel manuše seksi džikasaja o prvo puti.
E čhavenge, keda mislinena ko seksi tegani tegani ovela olen erekcija (uštela olenge). Disavo puti uštela olenge bizo ola te mislinen ko seksi. Odova šaj te ovel keda manuš bešela ko aftobuzi ko jek naramno drumo ja pale keda paldela točko ko jek pošikalo drumo. O rupiba kerela te džal jek signali direktno ko penis, bizo te džal o signali ki godi. Odova šaj te kerel manuš te osetinel pes nezgodno hem manuš šaj te verujnel kaj samo oleste isi odova problemi kori so o penis uštela korkori pestar, ama odova tano obično
Mortik
Sar o bala so ovena sigate khil adžahar ovela odova hem i mortik. Odova tano odoleske so e khileskere žlezde producirinena poviše khil nego angleder, disavo puti poviše nego so trebela. Manuš šaj dikhela odova odolea so i mortik tani sar glancimi, specijalno trujal o nak hem ko čekat, ama isto ko čhamja hem ko dumo. Keda i mortik ovela pokhilali odova šaj kerela te ovel bubulice hem crnke.
Ko puberteti šaj ovena hem linije ki mortik, olenge vakerela pe motikakere linije. Ola ovena odoleske so i mortik cidela pe posigate hem na resela te adaptirinel pes. Ko čhaja odova tano obično ko brekha, ko kukija hem ko butija. Ko čhave odova obično ovela ko dumo hem pike. Akala linije vremeja našavdžovena.
Teri/Znoji
Ko puberteti manuš lela te terlinel poviše, odoleske važno i te thovel pes manuš sakova dive. Manuš šaj te lel deodoranti telo khaka te osetindža kaj isi potreba.
Glaso
Sar o javera kotora kotar o telo ko puberteti adžahar razvinela pes hem o glaso. O grkljani bajrola hem e glasoskere žice hulena tele, odova kerela o glaso te ovel pozoralo hem harno, bašo odova vakerela pe glasoskoro mutiribe. Odova ovela hem ko čhaja hem ko čhave. Ama ko čhave o glaso ovela javer poviše nego ko čhaja, e čhavenge ovela popharo te kontrolirinen plo glaso. Disavo puti ov šaj te ovel grubo ja pale šaj meninela pe maškar svetlo ja pale tamno, palo jek vreme ov ovela tamno hem ovela pohor.
O telo bajrola hem ovela javer
Ko početok kotar o puberteti but puti bajrona sigate o vasta hem o pre. Palo odova bajrona o musija hem o čanga. Palo odova manuš lela boj. Manuš šaj te bajrol poviše santimia disave masekonge. Bašo odova vakerela pes sigbajrojbe.
O telo na bajrola samo ki dužina nego isto hem ki forma. E čhajen ovena pobuvle kukija a e čhaven ovena pobuvle taro maškar naupre.
Rano hem harimo (kasno) puberteti
Keda ka počminel o puberteti odova zavisinela kotar o genija. Te ovel pe but rano ko puberteti odova šaj te ovel hem šukar hem pharo. Te avel pe ko puberteti but rano sar čhaj angleder o ofto berš a sar čhavo angleder o enjato berš odova tano but neobično. Te sikadže pe akala pubertetsko nišanija but rano tegani manuš trebela te vakerel ple dajaja-dadeja ja pale e stariteleja hem trebela te kontaktirinel pe e medicikane phenja ja pale džikas ki ambolanta.
Te na sikadže pe disave pubertesko nišanija ko 14 berš bašo odova vakerela pe harimo puberteti. Tegani manuš trebela te vakerel ple dajaja-dadeja ja pale stariteleja hem olencar ja pale korkori te kontaktirinel e medicikane phenja ki škola, šaj džala pe isto ki ternengiri ambolanta ja ki obično ambolanta. Te trebindža tegani dela pe iljačija te šaj te počminel o pubertetsko procesi posigate.
Manuš te osetinela kaj tano pharo odova so manuš na razvinela pes ko isto takti sar oleskere/ olakere amala/amalinja, tegani šaj manuš te vakerel e medicikane phenjaja ki škola, olaja uvek šaj vakerela pe šukar. Šaj manušeske pomožinela pe isto ki jek ternengiri centrala ja pale ki obično ambolanta.