Sar žuvli si e manušes butivar anrengomukhimos svako šon de khatar areselpe ande puberteto ži kaj areselpe ande klimakteria. Anda jekh data sar so anrengomukhipe si e slemhinna ande dejakomago/-sumburo/-semo thujol te šaj te primil o anro te avla kodo magome/khamno. O anro te avel/ašel magome/khamno trobul o manuš te lel geco ande ande miž. Atunči šaj o manuš te khamjol, de o anro tena avla magome šudelpe mižaki-baliaki /šarajimos avri sar jekh ratvalimos. Kodo si kaj si o lolo kurko.

Kana lel o manuš lolo kurko?

Ande save berš lelpe o lolo kurko si diferentni. (naj sa jekh) Kodo si andakodo ke sako resel ande puberteto nasajekh. O manuš te avela ande jekh terno vaj ande posno puberteto, naj kodo khanči so šaj te kerel o manuš.

E majbuth butivar len o lolo kurko karing (ande) 12-14-berš. De o manuš šaj te lel kodo aba kana si inja vaj anglunes kana si 16 berš bi te avel varesoski doš. Tena nas e manušes e angluni lolo kurko kana si 16-17 berš trobul te žalpe kaj jekh doktoro.

Angluni lolo kurko šaj avel sar jekh čudimos. Šaj te ačarelpe phares. Šajke khonik aver ande klasa sas la lolo kurko Šajke delpe o manuš gindo savo podjako-žutimos te thol o manuš aj šajke kodo si ladžavo te pušelpe jekhe phur manušestar kodo.

Vaj šaj avel ke e angluni lolo kurko si so žukardaspe te avel. Šajke e majbut amala/vortatša aba sas len kodo aj o manuš ačarelpe maj slobodo ke o manuš si jekh ando ”grupo“.

Kači but rat žal e manušestar?

Kači but o manuš ratvarel najsajekh khatar o ženo ženostar, vorta sarso šaj avelnasajekh pe keči žes te al/avel e manušes lolo kurko. Kana si o lolo kurko normalno te ratvarelpe karing 20-80 mililitera rat, kadej ke karing jekh deciliteri sar majbuth. Numa anda kodo ke o rat hamilpe avri e statoskepajenca aj baliaki/saljaki-kapa/šarajimos anda dejakomago/-sumburo/-semo mezil kodo butivar sar majbuth.

Te ratvarelpe but

Buth gindin/ačaren ke ratvaren (maj)buth de ando čačimos naj kade but. De o manuš te si musaj te paruvel butivar e žuvlane-pherne/podjakopherno ke činoj vaj te si o manuš musajime te thol duj žuvlane-pherne/podjakepherne tena ratvarel perdal atunči si e manušes kaj bušol (riklig mens) barvali/kuč/bari lolo kurko/menstruacija. Kodo si butivar anda kodo ke but anda jekh traba(ämne) ande dejakomago/-sumburo/-semo kaj putrel/sanjarel opre o rat. Kodo kerel o ratvalimos maj phares te ašavel/tordjol aj o manuš ratvarel majbut. O manuš te ratvarela but šaj o manuš te ačarelpe čino aj bibirimasko. Kodo si andakodo ke o rateskitraba si tele.

Te si e manušes jekh baro lolo kurko šaj te kontaktolil o manuš, jekh ungdomsmottagning vaj jekh vårdcentral. Atunči šaj o manuš te lel ažutimos e drabenca kaj kerel o manuš majcera te ratverel, sar e p-piller.

Bivramki (naj pe vrama) lolo kurko

Kana o manuš las lolo kurko atunči kodo si prosto/normalno ke doka si bivramaki (naj pe vrama). Kodo si ke kodi či avel/resel pe sajekh vram ando šon. E majbutenge butivar kado vortarelpe pala jekh vrama kade ke sako podjako-krugo/krujimos, kade ke khatar o djes kana lelpe/si ži po kaver kezdimos, si maškar 21-35 djes. Kodo šaj te avel mišto te dikhelpe/žanelpe pa peski lolo kurko te ramosarelpe opre e datumura ando kalendari vaj ande jekh aver ramomaski kniška. Atunči šaj o manuš te dikhel lako/ušoro te si o lolo kurko ande vrami aj atunči te žanel kana šaj kodi pale te avel o kaver šon. Atunči o manuš lel sama te si o lolo kurko posno ande varesavo šon.

Varesaven si sagda bivramaki lolo kurko, de kodo naj nasules de te gindi o manuš ke phares si leske šaj o manuš te lel lolo kurko pe vrama (žutimasa) e drabentca.

Posno vaj čisoski lolo kurko

Khamni

Jekh naturalno/prosto/normalno andasoste o lolo kurko žaltar/xasajvol si khamni (ke khamnjol o manuš) Te reselpe khamni musaj o manuš te las geco ande miž, kodo si majnem kana godi perdal kurimos. Te si e manušes vastesko sekso aj te si frišo/nevo geco pe naja aj direktno/andajekh pizdel len ande miž šaj vi atunči te avel jekh riziko te avela khamni.

Te gindil o manuš ke o lolo kurko avriašilas anda khamnimos šaj o manuš ferdi te kerel jekh khamnimaskotesto/zumajimos. Khamnimaskotesto šaj te činel o manuš ande patika aj pe but xamaskeboltsi aj service balame. O manuš šaj vi te kerel jekh testo/zumajimo iva pe jekh ternimatengothan vaj pe dejangisastimaskicentrala.

Streso, thaneskoparujimos vaj dijeta

O lolo kurko šaj vi te ašelavri te anda but kaver doša. Te si o lolo kurko ferdi desar varekači kurke vaj te xučlas perdal jekh vaj duj šon šaj kado te avel anda perdo majbut buča/doša, sar primeri thaneskoparujimos vaj te sas o manuš stresulime ande skurto vrama.

Te xasajvela o lolo kurko pe jekh maj lungo vrama atunči mišto si te žalpe te dikhlpe sostar kado šaj avel. Kodo šaj avel anda kodo ke o manuš si but stresulime, naj leske mišto, zuralo treningo, dijeta, či xal mišto vaj varesosko nasvalimos. Atunči kodo si e statosko sikajimos te phenel ke vareso naj mišto. Te gindi o manuš ke trobul les ažutimos vaj dumo te phagenpe e problemi šaj o manuš te boldelpe primeri kaj o skolhälsovårde vaj kaj jekh ungdomsmottagning.

Te xasajvela o lolo kurko ande majbut sar jekh dopašberš trobul o manuš kana godi te kontaktulil jekhe doktoros primeri pe jekh ternimatongothan vaj vårdcentral. Atunči o manuš šaj lel ažutimos aj te žanel sostar voj/kodi či avel, o manuš šaj te del/mukhel rateskeprobi kaj meril/miril hormonski-zor ando rat. Te trobula o manuš šaj lel draba kaj kerel te žal o lolo kurko pale.

Čino angla lolo kurko – PMS

Katar jekh kurko angla lolo kurko aj ži angle ži kaj avel barol/vazdelpe/čidelpe o paji ando stato. Kodo šaj kerel e manušes te avel dukhade čuča aj te ačarel šuvlimos ando stato. Kodo bušol premenstruell spänning, PMS (anglapodjako čičidimos APČ) Kodo si anda hormonura aj kerel te avel o manuš xaljarniko, rovljardo aj tristosajvol. O manuš šaj te lel šeresko dukhimos, te mangel te xal majbut guglimos vaj te avel les avri buburčikura. E majbutenge saven si PMS, e anglune trin štar djes si e majphare angla o lolo kurko aj palakodo xasajvel kanda o lolo kurko avel/resel, de šaj vi te ašel varekači djes vi kana si o lolo kurko.

PMS-čino šaj avel maj feder te miškilpe o manuš vaj te kerel hodonimaske-sitjarimata. Vi kodo mištoj te sovelpe-mišto aj te zumavel te avelpe somaj pe pača aj tena stresulil pe kodola djes kaj o manuš ačarel e činura/dukha.