Flicht fun konfidentsielkejt legabe patsientn
Tystnadsplikt och sekretess

Kejner inem gezunt-sektor tor nisht ojszogn kejn private sojdes fun andere.

Ven ir badarft bakumen a gevise bahandlung, iz vichtik is zolt filn az ir kent hobn tsitroj tsum personal vos nemt ajch ojf. Dos iz vichtik kedej ir zolt zich filn zicher un ir zolt dervegn tsu redn ofn vegn di problemen oder vegn di simptomen vos ir hot. Azoj arum vet ir kenen bakumen di geherike bahandlung. Deriber iz jederer vos arbet in der gezunt-sistem gebundn durch a flicht fun profesioneler sojdesdikejt. Der gruntprintsip iz az ver es arbet in der gezunt-sistem tor nisht arojsgebn kejn informatsie vegn ajch, ojb ir hot nisht perzenlech gegebn ajer derlojbenish derojf. Es handelt zich, tsum bajshpil, in informatsie vegn a geviser krankejt vos ir hot, vegn der bahandlung vos ir bakumt oder vegn ajer perzenlechn tsushtand.

Di dozike flicht gilt legabe ale patsientn fun der gezunt-sistem, nisht kukendik derojf tsi der patsient hot dos recht zich ojftsuhaltn in Shvedn tsi nisht.

Di flicht fun konfidentsielkejt bazirt zich ojfn gezets "ojfdekung un sojdesdikejt" far ongeshtelte fun der mloche un fun di lokale un regionale administratsies, beshas ojf di ongeshtelte fun private bahandlung-tsushteler zenen chejl di konfidentsielkejt-klolim funem gezets "patsientn-zicherkejt". Der vos hit nisht op di flicht fun sojdesdikejt ken farklogt vern in gericht oder andersh bashtraft vern durch di ojtoritetn vos zenen farantvortleche far gezunt-bahandlungen.

Tsvishn personal fun shpitol oder in a klinik gilt di flicht fun sojdesdikejt. Nor di vos bahandlen direkt dem patsient megn redn tsvishn zich vegn zajn gezunt-tsushtand oder zajne perzenleche umshtandn. Dos hejst, tsum bajshpil, az a dokter meg redn mit zajns a kolege vegn a patsient , blojz ojb jener bahandlt ojch dem zelbikn patsient.

Di flicht fun sojdesdikejt iz chejl ojfn gantsn personal fun der gezunt-sistem, on untershejd tsvishn efntleche un private bahandlung-anshtaltn: ojf doktojrim, kranken-shvester oder administrativn personal. Di flicht fun sojdesdikejt gilt ojch far di iberzetsers un dolmetshers vos arbetn far der gezunt-sistem. Dos zelbike gilt ojch far di vos arbetn in aptejk.

Ir alejn bashlist

Di gezetsn farvern afile ajere noente zich tsu dervisn vos vert gezogt un geton in shpitol arum ajch, ojb ir vilt nisht zej zoln visn. Gevejntlech fregt ajch der personal, vemen ir derlojbt ibertsugebn informatsie. Baj der a gelegenhejt, klajbt ir alejn ojs vemen ir vilt tsu visn gebn. Tsum bajshpil far an operatsie, kent ir zogn dem personal, az ir derlojbt ibertsugebn ajer familie, noch ejder ir vekt zich ojf, vi azoj iz adurch di operatsie.

Vos shejch kinder bashtimt dos gezets az der apetropes hot, in algemejn, dos recht tsu bakumen informatsie vegn dem kinds bahandlung un tsu visn vos iz farshribn gevorn in dem kinds teke. Nor in faln fun eltere kinder, dervakslingen, vert gefodert ojch dem kinds tsushtimung.

Ojb a mitglid funem gezunt-personal oder a sotsial-arbeter hot a choshed az dos kind vert beavelt fun zajn apetropes, oder az der apetropes iz nisht mesugl im tsu bashitsn, git men im nisht iber dem inhalt funem kinds teke.

Ojf di meditsinishe teke iz ojch chejl der klal fun sojdesdikejt un di ejntsike vos hobn dos recht arajntsukukn in a teke zenen di mitglider fun personal vos bahandlen direkt dem shejchdiken patsient. Es shpilt do nisht kejn role, tsi di teke iz a kompjuterizirte tsi a papirene.

Ojsnamen tsu der flicht fun konfidentsielkejt

Chotsh der klal fun konfidentsielkejt iz an arumnemiker, zenen faran gevise faln in velche er ken farbojgn vern, on dem patsients haskome. Dos geshet, tsum bajshpil, ven:

• Dos gericht, di ojsforsh-otoritetn, politsej oder shtajrn-ojtoritetn fodern informatsie vegn dem, tsi a geviser mentsh gefint zich in a bahandlungs-anshtalt;
• Di komisie far legale, sotsiale un meditsinishe injonim bajm natsionaln rat far gezunt un vojlzajn nejtikn zich in informatsie tsulib zajer tetikejt;
• Der farker-ministerium nejtikt zich in informatsie vegn emetsn kedej fest-tsushteln tsi er meg bakumen a derlojbenish tsu firn an ojto, a traktor, tsi a taksi;
• Me badarf informatsie tsu paskenen tsi a student darf opgezogt vern fun hechere limudim;
• Me badarf informatsie in der rem fun a meditsinisher ekspertize.

Ven es iz do a choshed vegn shvere farbrechens, far velche es kumt a shtrof fun a jor turme oder mer, hot der bahandlungs-personal dos recht nisht optsuhitn di sojdesdikejt un opgebn a baricht der politsej vegn dem, vi ojf entfern ojf di frages fun der politsej un fun di gericht-ojsforshers. Bajshpiln fun azeleche farbrechens zenen: mord, fargvaldigung, sekunesdike onfal. Es zenen ojch do farker-farbrechens far velche me bakumt klenere shtrofn, vi lemoshl firn an ojto shikererhejt. In dem fal hot der meditsinisher personal ojch dos recht arojs-tsugebn informatsie.

Bazundere ojsnamen far kinder

Ven es handelt zich vegn kinder, iz di flicht fun sojdesdikejt nisht giltik ojb der meditsinisher personal iz choshed az dos kind iz ojsgeshtelt ojf farbrecherishe majsim, arajngerechnt fizishe oder seksuele balestigung.

Ojb der meditsinisher personal iz choshed az dos kind vert balestikt, muz dos ibergebn vern di sotsiale instansn, velche forshn ojs dem injen un kenen, ojb nejtik, opgebn a baricht der politsej. Dos zelbike iz ojch giltik ojb es iz shojn in gang velche nisht ojsforshung in shajches mit a minder-jerikens shuts-baderfenishn. In aza fal, muz der meditsinishe personal ibergebn di nejtike informatsie far der ojsforshung.

Es iz nishto kejn elter-bagrenetsung far kinder vos viln alejn bashtimen

Ven es handelt zich vegn kinder, darfn di apetropesim bashtimen tsi zej derlojbn tsi nisht ibertsugebn infromatsie emetsn andersh. Eltere kinder, vos kenen shojn batracht vern vi rajf legabe dem injen, krign dos recht tsu bashlisn alejn tsi zej derlojbn dem meditsinishn personal ibertsugebn informatsie, un vemen. Es iz nishto kejn feste elter-grenets, ven a kind meg alejn bashlisn. Dos vert bashtimt ojf an individueln ojfn. Dos batajt az in gevise faln ken der apetropes nisht hobn kejn tsutrit tsu der informatsie vegn dem kinds gezunt-tsushtand.

Sotsial-farzicherung un farzicherungs-gezelshaftn

Ir alejn bashtimt tsi ir derlojbt der gezunt-sistem ibertsugebn informatsie vegn ajere krankejtn, oder vegn vos far a bahandlung ir hot bakumen. Ober ojb ir zent geven krank un ir shtelt tsu a bakoshe der sotsial-farzicherung tsu krign getsolt far der tsajt fun ajer krankejt, hot der meditsinisher personal dos recht ibertsugebn di informatsie vos iz nejtik optsushatsn tsi es kumt ajch dos dozike gelt.

Dos zelbike gilt ven es hot gelitn a shodn oder ir zent geven krank un ir fodert an indemnizatsie fun ajer farzicherungs-gezelshaft. In aza fal hot di dozike gezelshaft dos recht tsu bakumen di geherike informatsie kedej optsushatsn tsi es kumt ajch di indemnizatsie.

Farbrechn kegn der flicht optsuhitn di konfidentsielkejt

Es zenen take faran gevise faln in velche der meditsinisher personal meg oder muz farbejgn zajn flicht fun konfidentsielkejt, nor dos zenen in toch ojsnam-situatsies. Der gruntprintsip iz az di flicht darf bashitsn dem patsient.

Ojb ir, vi a patsient, hot a choshed az emetser funem meditsinisher personal hot nisht opgehit vi geherik di konfidentsielkejt, kent ir informirn vegn dem di politsej oder dem natsionaln rat far gezunt un vojlzajn (Socialstyrelsen). Dos ken derfirn dertsu, der mentsh zol vern ongeklogt in gericht un farmishpet.